Poslanstvo Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege (DS ZG) je ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege s sistematičnim, kronološkim, etičnim in objektivnim pristopom k zgodovinskemu proučevanju zdravstvene in babiške nege; iskanjem, zbiranjem, arhiviranjem in hrambo dokumentarnega, slikovnega in predmetnega gradiva, ki ima trajen in poseben pomen za stroko zdravstvene in babiške nege.
Vizija delovanja in cilj delovne skupine je ustanovitev inštituta za zgodovino zdravstvene in babiške nege pri Zbornici – Zvezi.
Zgodovino zdravstvene in babiške nege ustvarjajo posameznice in posamezniki, strokovnjakinje in strokovnjaki z različnih strokovnih in delovnih področij, sleherna medicinska sestra, tehnik zdravstvene nege, bolničar negovalec in babica in z njimi povezano osebno, socialno, izobraževalno, strokovno, raziskovalno, delovno in družbeno okolje.
Kolektivno delo omogoča utrjevati pomen in identiteto obeh poklicnih skupin. Babiška nega se je na Slovenskem razvijala od ustanovitve prve babiške šole leta 1753, zdravstvena nega bistveno kasneje in jo zaznamuje nastop dela skrbstvene sestre Angele Boškin, 3. februarja 1919, na Jesenicah.
Razvoj obeh strok in strokovne organizacije, ustanovljene 27. novembra 1927, je posledica prizadevanj naših predhodnic in predhodnikov. Poznavanje preteklosti omogoča razumevanje sedanjosti in vodi v prihodnost. Raziskovanje lastne zgodovine zahteva čas, voljo in znanje. Člane/ice delovne skupine in druge zainteresirane, ki jih področje zanima, odlikuje posebno naklonjen odnos do preteklosti in tudi do sedanjosti, in jim je mar za prihodnost. Brez teh vrednot in brez spoštovanja preteklosti delovne skupine ne bi bilo.
Člane/ice Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege imenuje UO Zbornice – Zveze. Skupino sestavljajo člani/ce, strokovnjakinje s področja zdravstvene in babiške nege in izkazujejo interes za proučevanje in ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege. S specifičnimi delovnimi nalogami in cilji delujejo celovito in upoštevajo regionalni, nivojski, strokovni in regijski interes, ki je pomemben za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege na Slovenskem. Mandat članov/ic ni omejen.
Člani/ce delovne skupine od leta 2022 so:
Prvi referati o zgodovini delovanja strokovne organizacije so bili podani s strani Viktorije Kecelj Pičman na ustanovnem zboru 23. 1. 1952. V arhivih povzetka nismo našli, tako kot tudi naše predhodnice ne, in se je verjetno nekje izgubil. Leta 1969, ob 50-letnici poklica medicinske sestre na Slovenskem, je Anica Toni Gradišek poudarila, da je še čas za pripravo pomembnega, strnjenega, zgodovinskega dokumenta o prispevku in vlogi medicinskih sester med drugo svetovno vojno.
Iz poročila predsednice Zveze društev medicinskih sester Slovenije, Marije Miloradović, na skupščini 11. maja 1974 je razvidno, da je bila pri organizaciji ustanovljena Komisija za evidenco medicinskih sester in bolničark v narodnoosvobodilni borbi (v nadaljevanju NOB), ki je zbirala podatke o medicinskih sestrah in bolničarkah, ki so sodelovale v NOB, pomagala pri skupni evidenci o partizanski saniteti pri Slovenskem zdravniškem društvu in pripravila gradivo o vlogi medicinskih sester v obdobju druge svetovne vojne za objavo v strokovnem glasilu.
Na pobudo nekaterih vidnih predstavnic v stroki zdravstvene nege Silve Vuga, Irene Keršič, Majde Šlajmer Japelj, Marije Miloradović, Petre Kersnič in Darinke Klemenc – tedanje predsednice Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice – Zveze) je Upravni odbor (UO) potrdil zainteresirano skupino kot delovno skupino za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege. Krajši naziv Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege je DS ZG.
Ustanovni sestanek prve delovne skupine je bil 11. 1. 2011 ob 13.00 uri v prostorih Zbornice – Zveze, Ob železnici 30 A v Ljubljani.
Delovna skupina v sestavi: Marija Miloradović, Majda Šlajmer Japelj, Petra Kersnič, Silva Vuga in Irena Keršič je s predsednico Darinko Klemenc za vodjo delovne skupine imenovala Ireno Keršič in evidentirala pridružene člane delovne skupine: Marjeto Berkopec, Branko Červ, Marjeto Kokoš, Janez Strajnarja, Zdenko Seničar in Ljubico Šavnik.
Delovna skupina za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege je bila 19. 2.2021 sprejeta v mednarodno organizacijo Evropskega združenja za zgodovino zdravstvene nege (EAHN – European Association for the History of Nursing http://eahn.net/), ki ji je takrat predsedovala gospa Anna La Torre. Kot kontaktni podatki je naveden e-naslov tajništva Zbornice – Zveze (tajnistvo@zbornica-zveza.si), vsa pošta, ki prihaja z naslova EAHN, je preusmerjena na e-naslov gospe Darinke Klemenc (klemenc.darinka@gmail.com), ki v delovni skupini vodi mednarodno sodelovanje ali na novo pridobljeni naslov DS ZG zgodovina@zbornica-zveza.si. 21. februarja 2025 je bilo v prostorih Zbornice – Zveze v Ljubljani organizirano letno srečanje in sestanek predstavnikov članic EAHN.
Delovna skupina je sodelovala na mednarodnem kongresu CNAI – Florence 2020 z dvema prispevkoma: Angela Boškin – The Beginner of Nursing Care in Slovenia in 90 Years of Organized Activities of Nurses in Slovenia.
Na 7. kongresu združenja medicinskih sester in tehnikov kliničnega centra Srbije “Sestrinstvo” (Association of Nurses and Technicians of the Clinical Center Serbia “Sestrinstvo”) v Beogradu, septe,bra 2023, so članice delovne skupine predstavile raziskavo o zgodovini delovanja zaščitnih sester v Sloveniji pred letom 1945.
Delovna skupina je sodelovala v projektu “Babištvo, veščine in prakse”, ki se je zaključil decembra 2023 z vpisom babištva na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva: https://ich.unesco.org/en/RL/midwifery-knowlege-skills-and-practices-01968
Delovna skupina si prizadeva za prepoznavnost delovanja medicinskih sester in babic v širšem družbenem okulju. Imena medicinskih sester najdemo v knjigi Pozabljene polovive (2016) v kateri so predstavljeni portreti vplivnih žensk, ki so v 19. in 20. stoletju ustvarjale zgodovine Slovenije. Prav tako nam je uspelo, da je medicinska sestra uvrščena med trinajst izjemnih žensk Pozabljene polovice Novega mesta.
Delovanje delovne skupine je podrobneje predstavljeno v članku Po sledeh Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege: https://zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/Po-sledeh-Delovne-skupine-za-ohranjanje-zgodovine-zdravstvene-in-babiske-nege-pri-Zbornici-Zvezi-Kersic-ter-Navodila-za-arhiviranje-arhivskega-gradiva-Ds-zg-Utrip-April-Maj-2021.pdf
Viri
Arhiv Delovne skupine za ohranjanje zdravstvene in babiške nege 2010 do 2017. Zbornica – Zveza.
Gradišek, A., 1970. Petdeset let dela in oblikovanja medicinske sestre na Slovenskem: govor na jubilejni skupščini ZDMSS v Ljubljani dne 5. decembra 1969. Zdravstveni Obzornik 4(1), p. 10.
Keršič, I., 2017. Delovna skupina za ohranjanje zdravstvene in babiške nege. In: Keršič, I. et al., eds. Negovanje dediščine skozi devet desetletij – organizirano delovanje medicinskih sester na Slovenskem. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, pp. 275 – 7.
Miloradović, M., 1974. Poročilo predsednice Zveze društev medicinskih sester Slovenije na skupščini. Zdravstveni Obzornik 8(3), pp.180–203.
Vir fotografij: Zbornica – Zveza
Na 14. seji Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege, ki je bila 5. 11. 2019, je bil na pobudo Darinke Klemenc sprejet predlog, da bi tudi delovna skupina imela – po vzoru strokovnih sekcij in regijskih strokovnih društev – svoj logotip, t. j. grafični element, ki označuje blagovno znamko, zavedajoč se, da delovna skupina postaja prepoznavna v okviru strokovne organizacije in zunaj nje.
Izbrani logotip z naslovom »Odsev podobe Zbornice – Zveze skozi čas …« prikazuje obrnjeno žepno uro s kazalci na verižici. Ura se dotika logotipa Zbornice – Zveze, kar simbolizira delovanje delovne skupine pod okriljem strokovne organizacije. Ura simbolizira osnovno dejavnost delovne skupine, raziskovanje preteklosti obeh poklicnih skupin, kazalci ponazarjajo vpogled v preteklost z namenom razumeti sedanjost in prihodnost zdravstvene in babiške nege. Verižica, na eni strani zaključena, simbolizira začetek nekega delovanja v preteklosti. Ob slikovni predstavitvi je besedilo »Delovna skupina za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege«, ki je po načrtu oblikovalke zasnovano v dveh situacijah – v horizontalni in vertikalni obliki, ker se tako lahko lažje aplicira na raznovrstne dimenzije. Tako sta ohranjeni obe postavitvi in se lahko uporablja samo horizontalna postavitev kot pri marna, če pa bo boljše ali lepše videti pokončna/vertikalna postavitev, se uporabi ta. Logotip se uporablja v treh barvnih različicah: beli, barvi Zbornice – Zveze Pantone 246 C in sivi podlagi, ob tem, da je siva barva definirana kot 50-% črna.
Logotip je oblikovala Barbara Kralj iz podjetja za grafično oblikovanje Prelom d.o.o
Predstavitev logotipa je bila objavljena v Utripu in je dostopna na povezavi: Logotip-Delovne-skupine-za-ohranjanje-zgodovine-zdravstvene-in-babiske-nege-pri-Zbornici-Zvezi-Kersic-Maj-junij-2022-1.pdf
Priložnostna znamka ob 100-letnici izobraževanja za poklic medicinske sestre na Slovenskem
Delovna skupina za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege je v začetku leta 2023 podala predlog za izdajo priložnostne znamke, s katero bi počastili 100 let izobraževanja za poklic medicinske sestre v Sloveniji. Komisija za izdajo poštnih vrednotnic pri Pošti Slovenija je predlog sprejela. S strani Pošte Slovenija je projekt vodil Darko Lončarič, s strani Zbornice – Zveze je bila za strokovno vodjo imenovana Irena Keršič. Poštna znamka je bila uradno izdana 26. januarja 2024.
Znamke s področja zdravstvene nege in medicinskih sester so v svetu redke. Izid priložnostne znamke ob visokem jubileju pomembno prispeva k prepoznavnosti delovanja medicinskih sester, ki z izobraževanjem in vseživljenjskim učenjem pomembno prispevajo in zagotavljajo kakovostno in varno zdravstveno nego.
Predstavitev priložnostne znamke objavljena v Biltenu Pošte Slovenija 2024 je dostopna na povezavi: https://www.posta.si/zasebno-site/filatelijabilteni/Bilten%20%C5%A1t.%20149.pdf
Predstavitev priložnostne znamke ob 100-letnici izobraževanja za poklic medicinske sestre na Slovenskem objavljena v Utripu je dostopna na povezavi: https://zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/Priloznostna-znamka-ob-100-letnici-izobrazevanja-za-poklic-medicinske-sestre-Kersic-februar-marec-2024.pdf
Jubilejna značka ob 100-letnici poklicnega izobraževanja medicinskih sester v Sloveniji
Ob 100 letnici poklicnega izobraževanja medicinskih sester v Sloveniji je bila izdana jubilejna značka, ki je bila v letu 2024 podeljena dijakom ob uspešnem zaključku šolanja.
Začetek pouka januarja 1924 v Šoli za sestre v Ljubljani predstavlja temeljni kamen splošnega strokovnega izobraževanja za poklic medicinske sestre. Delovna obleka in sestrska značka sta dva simbola, ki sta v zgodovini definirala poklicno skupino. Ob zaključku šolanja je podeljena značka označevala področje, ustanovo in kraj izobraževanja. Značka, ki so jo medicinske sestre ponosno nosile pripeto na vidnem mestu predpisane delovne obleke, je ponazarjala avtoriteto, specifično znanje in veščine za opravljanje poklica.
Poimenovanje ulic po medicinski sestri
Delovna skupina za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege si je v programu zadala cilj, da se vsaj ena ulica, park, ploščad ali trg v Slovenskih mestih poimenuje po medicinski sestri ali babici. Po doslej zbranih podatkih imamo v Sloveniji dve ulici, imenovani po medicinski sestri.
Leta 2005 so v Lukovici pri Domžalah poimenovali ulico po zaščitni (medicinski) sestri Jelki Komotar, roj. Reven. Odlok o uvedbi uličnega sistema v naselju Lukovica je sprejel Občinski svet Občine Lukovica na 17. seji 16. 2. 2005 in je objavljen v Uradnem vestniku Občine Lukovica, št. 2/2005. Ulica Jelke Komotarjeve je bila določena na občinski cesti (javna pot) z oznako JP 735 920 Lukovica – Rovce od trškega jedra do današnje hišne številke 14. Obrazložitev za Ulico Jelke Komotar je bila naslednja: »Ulica, kateri pripadajo objekti na pobočju nad zdravstvenim domom, se poimenuje po medicinski sestri Jelki Komotar. Jelka ima veliko zaslug za hiter napredek zdravstvene postaje v Lukovici (javna ambulanta, babiška in patronažna služba), še posebej pa je zaslužna za razvoj rejništva. Tu je službovala od leta 1928 pa do svoje smrti leta 1966. Ob petdeseti obletnici dograditve zdravstvenega doma v Lukovici je bil dom poimenovan Zdravstvena postaja medicinske sestre Jelke Komotarjeve, v avli pa so odkrili spominsko ploščo z napisom 1926-50-1976 Prvi zdravstveni dom v Sloveniji.« (Dostopno na povezavi: https://zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/POIMENOVANJE-ULICE-PO-JELKI-KOMOTAR-KERSIC-DECEMBER-JANUAR-202223.pdf)
Fotografija in vir: Irena Kršič
Konec leta 2021 so v Novem mestu poimenovali ulico po zaščitni (medicinski) sestri Mariji Tomšič (Sklep 24. redne seje Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto z dne, 16.12.2021). Marjeta Berkopec, članica delovne skupine, je pripravila predlog za Marijo Tomšič, ki je bil sprejet v projektu Pozabljena polovica Novega mesta (objavljeno Utrip, april, maj 2020), s katerim je lokalna skupnost naredila korak bliže k enakopravnosti in popravi krivic do spregledanih žensk, ki so pomembno zaznamovale lokalno okolje. S tem poimenovanjem smo v Sloveniji dobili drugo ulico poimenovano po medicinski sestri (Dostopno na povezavi: https://www.mojaobcina.si/novo-mesto/novice/okolje-in-prostor/v-novem-mestu-stiri-nove-ulice-z-zenskimi-imeni.html)
Fotografija in vir: Marjeta Berkopec
Fotografije s slavnostne akademije na Brdu pri Kranju, 10. 5. 2019
Slavnostna akademija je potekala v počastitev ob 100. letnici nastopa dela prve skrbstvene sestre na Slovenskem Angele Boškin na Jesenicah, 3. februarja 1919. (Foto: Matej Glavinac in Tjaša Barbo)
Negovanje dediščine skozi devet desetletij – organizirano delovanje medicinskih sester na Slovenskem
Ob 90-letnici ustanovitve strokovne organizacije (2017) je bila izdana knjiga Negovanje dediščine skozi devet desetletij – organizirano delovanje medicinskih sester na Slovenskem, ki vsebuje dragoceno zbrano gradivo o ustanovitvenih aktih o imenovanjih, poimenovanjih in preimenovanjih strokovne organizacije, organizacijskih shemah delovanja, zbranih žigih strokovne organizacije. Posebna poglavja raziskujejo področje članstva v organizaciji, predstavljene so predsednice strokovne organizacije in predsednice (Slovenke) v Zvezi društev medicinskih sester Jugoslavije. Težo vsebine nosijo tudi predstavitve društvenih dejavnosti v 11 strokovnih regijskih društvih in 32 strokovnih sekcijah.
Zaščitne sestre
Leta 2023 je, ob 100-letnici ustanovitve ljubljanske šole za sestre in 60-letnici ustanovitve Zveze društev medicinskih sester Slovenije, izšla monografija Zaščitne sestre. V njej je predstavljen sistem izobraževanja za poklice v zdravstveni negi v Avstro-Ogrski in Kraljevini Jugoslaviji, od konca 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Za področje strokovnega negovanja v vojnih razmerah, bolniške nege in zdravstveno-socialnega dela so se na Dunaju šolale tudi Slovenke in prinesle znanje in izkušnje v naše kraje. Osrednji del knjige je posvečen zaščitnim sestram, ki so postavile temelje visokošolskemu izobraževanju bodočih medicinskih sester in nosilk stroke zdravstvene nege na Slovenskem. Ljubljanska šola za zaščitne sestre je v dvaindvajsetletnem obdobju delovanja, od prvega vpisa leta 1924 do zadnje diplome leta 1946, izobrazila 263 zaščitnih sester. V knjigi so predstavljene tudi otroške negovalke in bolniške strežnice. Osvetljene zgodbe posameznic so umeščene v časovni okvir in vsebino njihovega delovanja. Ob izidu monografije je bil organiziran pogovorni večer s predstavitvijo knjige.
100 let poklicnega izobraževanja medicinskih sester v Sloveniji
Leta 2024 je, ob 100-letnici poklicnega izobraževanja medicinskih sester v Sloveniji izšla brošura 100 let poklicnega izobraževanja medicinskih sester v Sloveniji, v kateri je predstavljena zgodovina izobraževanja slovenskih medicinskih sester.
Babice v Kranju in okoliških vaseh pred letom 1950
Rozalija Rajgelj je avtorica knjige Babice v Kranju in okoliških vaseh pred letom 1950. Knjiga ima neprecenljivo vrednost za zgodovino babištva in je svojevrsten poklon prvim babicam na Gorenjskem, predhodnicam današnjih babic. Zgodovinski in arhivski viri, zapisi spominov, fotografije, kopije diplom, pisem in še česa nam približajo ta oddaljeni čas in ljudi.
EAHN Bulletin European Association for the History of Nursing
V okviru Evropskega združenja za zgodovino zdravstvene nege (EAHN – European Association for the History of Nursing) enkrat letno izide bilten, kjer so predstavljeni aktualni projekti in druge zanimivosti s področja zgodovine zdravstvene nege v državah članicah.
Posamezne številke biltena so dostopne na povezavi: https://www.eahnursing.eu/eahn-bulletin/ .
Članki o zgodovini slovenske zdravstvene in babiške nege objavljeni v biltenu EAHN
Članki iz Utripa 2026
Članki iz Utripa 2025
Članki iz Utripa 2024
Članki iz Utripa 2023
Članki iz Utripa 2022
Članki iz Utripa 2021
Članki iz Utripa 2020
Članki iz Utripa 2019
Članki iz Utripa 2018
