Loading...

Delovna skupina za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege

Poslanstvo Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege (DS ZG) je ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege s sistematičnim, kronološkim, etičnim in objektivnim pristopom k zgodovinskemu proučevanju zdravstvene in babiške nege; iskanjem, zbiranjem, arhiviranjem in hrambo dokumentarnega, slikovnega in predmetnega gradiva, ki ima trajen in poseben pomen za stroko zdravstvene in babiške nege.

 

Vizija delovanja in cilj delovne skupine je ustanovitev inštituta za zgodovino zdravstvene in babiške nege pri Zbornici – Zvezi.
Zgodovino zdravstvene in babiške nege ustvarjajo posameznice in posamezniki, strokovnjakinje in strokovnjaki z različnih strokovnih in delovnih področij, sleherna medicinska sestra, tehnik zdravstvene nege, bolničar negovalec in babica in z njimi povezano osebno, socialno, izobraževalno, strokovno, raziskovalno, delovno in družbeno okolje

 

Kolektivno delo omogoča utrjevati pomen in identiteto obeh poklicnih skupin. Babiška nega se je na Slovenskem razvijala od ustanovitve prve babiške šole leta 1753, zdravstvena nega bistveno kasneje in jo zaznamuje nastop dela skrbstvene sestre Angele Boškin, 3. februarja 1919, na Jesenicah.


 

Razvoj obeh strok in strokovne organizacije, ustanovljene 27. novembra 1927, je posledica prizadevanj naših predhodnic in predhodnikov. Poznavanje preteklosti omogoča razumevanje sedanjosti in vodi v prihodnost. Raziskovanje lastne zgodovine zahteva čas, voljo in znanje. Članice delovne skupine in druge zainteresirane, ki jih področje zanima, odlikuje posebno naklonjen odnos do preteklosti in tudi do sedanjosti, in jim je mar za prihodnost. Brez teh vrednot in brez spoštovanja preteklosti delovne skupine ne bi bilo.

Zgodovina delovne skupine

Pobude za ohranjanje zgodovinske dediščine zdravstvene in babiške nege

Prvi referati o zgodovini delovanja strokovne organizacije so bili podani s strani Viktorije Kecelj Pičman na ustanovnem zboru 23. 1. 1952. V arhivih povzetka nismo našli, tako kot tudi naše predhodnice ne, in se je verjetno nekje izgubil. Leta 1969, ob 50-letnici poklica medicinske sestre na Slovenskem, je Anica Toni Gradišek poudarila, da je še čas za pripravo pomembnega, strnjenega, zgodovinskega dokumenta o prispevku in vlogi medicinskih sester med drugo svetovno vojno.
Iz poročila predsednice Zveze društev medicinskih sester Slovenije, Marije Miloradović, na skupščini 11. maja 1974 je razvidno, da je bila pri organizaciji ustanovljena Komisija za evidenco medicinskih sester in bolničark v narodnoosvobodilni borbi (v nadaljevanju NOB), ki je zbirala podatke o medicinskih sestrah in bolničarkah, ki so sodelovale v NOB, pomagala pri skupni evidenci o partizanski saniteti pri Slovenskem zdravniškem društvu in pripravila gradivo o vlogi medicinskih sester v obdobju druge svetovne vojne za objavo v strokovnem glasilu.

Pobude za ohranjanje zgodovinske dediščine zdravstvene in babiške nege

Na pobudo nekaterih vidnih predstavnic v stroki zdravstvene nege Silve Vuga, Irene Keršič, Majde Šlajmer Japelj, Marije Miloradović, Petre Kersnič in Darinke Klemenc – tedanje predsednice Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice – Zveze) je Upravni odbor (UO) potrdil zainteresirano skupino kot delovno skupino za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege. Krajši naziv Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege je DS ZG.
Ustanovni sestanek prve delovne skupine je bil 11. 1. 2011 ob 13.00 uri v prostorih Zbornice – Zveze, Ob železnici 30 A v Ljubljani.

 

Delovna skupina v sestavi: Marija Miloradović, Majda Šlajmer Japelj, Petra Kersnič, Silva Vuga in Irena Keršič je s predsednico Darinko Klemenc za vodjo delovne skupine imenovala Ireno Keršič in evidentirala pridružene člane delovne skupine: Marjeto Berkopec, Branko Červ, Marjeto Kokoš, Janez Strajnarja, Zdenko Seničar in Ljubico Šavnik.

Delovna skupina za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege je bila 19. 2.2021 sprejeta v mednarodno organizacijo Evropskega združenja za zgodovino zdravstvene nege (EAHN – European Association for the History of Nursing http://eahn.net/), katerega trenutno predsedujoča je gospa Anna La Torre. Kot kontaktni podatki je naveden e-naslov tajništva Zbornice – Zveze (tajnistvo@arhiv.zbornica-zveza.si), vsa pošta, ki bo prišla z naslova EAHN, je preusmerjena na e-naslov gospe Darinke Klemenc (klemenc.darinka@gmail.com), ki v delovni skupini vodi mednarodno sodelovanje ali na novo pridobljeni naslov DS ZG zgodovina@arhiv.zbornica-zveza.si.

Viri

Arhiv Delovne skupine za ohranjanje zdravstvene in babiške nege 2010 do 2017. Zbornica – Zveza.
Gradišek, A., 1970. Petdeset let dela in oblikovanja medicinske sestre na Slovenskem: govor na jubilejni skupščini ZDMSS v Ljubljani dne 5. decembra 1969. Zdravstveni Obzornik 4(1), p. 10.
Keršič, I., 2017. Delovna skupina za ohranjanje zdravstvene in babiške nege. In: Keršič, I. et al., eds. Negovanje dediščine skozi devet desetletij – organizirano delovanje medicinskih sester na Slovenskem. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, pp. 275 – 7.
Miloradović, M., 1974. Poročilo predsednice Zveze društev medicinskih sester Slovenije na skupščini. Zdravstveni Obzornik 8(3), pp.180–203.

Člani

Člani/ce delovne skupine od leta 2022 so:

 

  • Irena Keršič, predsednica
  • Darinka Klemenc, članica
  • Marjeta Kokoš, članica
  • izr. prof. dr. Jadranka Stričević, članica
  • Marjeta Berkopec, članica
  • Gordana Njenjić, članica
  • Andreja Mihelič Zajec, članica
  • Bor Zavrl, član

 

Člane/ice Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege imenuje UO Zbornice – Zveze. Skupino sestavljajo člani/ce, strokovnjakinje s področja zdravstvene in babiške nege in izkazujejo interes za proučevanje in ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege. S specifičnimi delovnimi nalogami in cilji delujejo celovito in upoštevajo regionalni, nivojski, strokovni in regijski interes, ki je pomemben za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege na Slovenskem. Mandat članov/ic ni omejen.

Dejavnosti Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege

Spodbujanje ohranjanja zgodovine pri regijskih strokovnih društvih in predstavljanje področja in opravljenega dela v lastnih okoljih,
priprava navodil za iskanje, ohranjanje, dokumentiranje in arhiviranje primarnih dokumentarnih virov s področja zdravstvene in babiške nege v enajstih regijskih strokovnih društvih in 32 strokovnih sekcijah,

 

  • priprava predlogov za razpis diplomskih del s področja zgodovine zdravstvene in babiške nege za študente visokošolskega študijskega programa 1. in 2. stopnje,
  • iskanje primarnih virov strokovne organizacije in slovenskih medicinskih sester in babic tako doma kot v tujini,
  • iskanje, zbiranje in ohranjanje gradiva o posameznih medicinskih sestrah in babicah, ki so zaznamovale slovensko zdravstveno in babiško nego,
  • iskanje posameznih številk glasila Babiški vestnik zaradi digitalizacije gradiva,
  • digitalizacija fotografskega gradiva,
  • zbiranje in arhiviranje zasebnega gradiva (dokumentarnega, slikovnega, predmetnega) posameznih medicinskih sester in babic, ki je bilo pridobljeno z darilom, oporoko, nakupom ali s prevzemom zasebnega arhivskega gradiva v hrambo.

Fotografije s slavnostne akademije na Brdu pri Kranju, 10. 5. 2019

Slavnostna akademija je potekala v počastitev ob 100. letnici nastopa dela prve skrbstvene sestre na Slovenskem Angele Boškin na Jesenicah, 3. februarja 1919. (Foto: Matej Glavinac in Tjaša Barbo)

10. let delovanja Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege pri Zbornici – Zvezi

Delovanje je podrobneje predstavljeno v članku Po sledeh Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege.

 

Vir fotografij Zbornica – Zveza.

Poimenovanje ulice po medicinski sestri

Na pobudo Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege, ki si je v programu zadala cilj, da se vsaj ena ulica, park, ploščad ali trg v Slovenskih mestih poimenuje po medicinski sestri ali babici, smo konec leta 2021 prejeli novico, da so v Novem mestu poimenovali ulico po zaščitni (medicinski) sestri Mariji Tomšič (Sklep 24. redne seje Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto z dne, 16.12.2021). Marjeta Berkopec, članica delovne skupine, je pripravila predlog za Marijo Tomšič, ki je bil sprejet v projektu Pozabljena polovica Novega mesta (objavljeno Utrip, april, maj 2020), s katerim je lokalna skupnost naredila korak bliže k enakopravnosti in popravi krivic do spregledanih žensk, ki so pomembno zaznamovale lokalno okolje. S tem poimenovanjem smo v Sloveniji dobili prvo ulico poimenovano po medicinski sestri (objavljeno na povezavi: https://www.mojaobcina.si/novo-mesto/novice/okolje-in-prostor/v-novem-mestu-stiri-nove-ulice-z-zenskimi-imeni.html)

Članki o zgodovini zdravstvene in babiške nege objavljeni v utripih

Članki iz utripa 2024

Članki iz utripa 2023

Članki iz utripa 2022

Članki iz utripa 2021

Članki iz utripa 2020

Članki iz utripa 2019

Članki iz utripa 2018

Dodatni članki

Izjava o spletnih piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije »Strinjam se« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja izberite opcijo “Ne strinjam se”.