Znanje, sočutje in etika skrbi za prihodnost zdravstvene nege, babištva in zdravja družbe

Spoštovane kolegice in kolegi, drage dijakinje in dijaki, študentke in študenti, cenjeni gosti!

Stoletje je veliko več kot čas, zapisan v letnicah. Je dediščina ljudi, ki so svoje znanje, moč in srčnost namenili drugim. Je nešteto zgodb ob bolniških posteljah, v porodnišnicah, ambulantah, domovih in skupnostih. Je spomin na roke, ki so pomagale, na besede, ki so opogumljale, in na tiho navzočnost, ki je človeku v stiski povedala: tukaj smo, z vami.

Zaposleni v zdravstveni negi in babištvu smo del najglobljih človeških izkušenj. Spremljamo prvi vdih in slovo. Veselje ob rojstvu, negotovost ob diagnozi, naporno okrevanje in trenutke, ko je največ, kar lahko podarimo, bližina. Ljudje nam zaupajo svoje telo, svoje strahove in svoje upanje. To zaupanje nas zavezuje, da svoje delo opravljamo strokovno, odgovorno in z občutkom za dostojanstvo vsakega človeka.

Ob stoletnem jubileju se s hvaležnostjo oziramo k našim predhodnicam in generacijam, ki so gradile naši stroki. K vsem, ki so širile znanje, razvijale prakso, vzgajale naslednike in se zavzemale za spoštovanje našega dela.

Dvodnevni kongres nas vabi, da se vprašamo, kakšno zdravstvo želimo soustvarjati in kakšna družba želimo postati. Družba, v kateri bo pomoč dosegljiva tudi tistim, ki težko spregovorijo zase. V kateri bodo ranljivost, drugačnost in starost sprejete s spoštovanjem. V kateri bodo zdravstvena nega in babištvo, njuno znanje ter izkušnje dejansko vključeni v odločitve, ki vplivajo na zdravje ljudi.

Pred nami so zahtevna vprašanja. Kako ohraniti človeka v središču zdravstva? Kako povezati raziskovanje in napredno prakso z vsakodnevno zdravstveno obravnavo? Kako ob razvoju umetne inteligence in digitalnih rešitev razumno vključiti človeško presojo, odgovornost in odnos? Kako ustvariti okolje, v katerem bodo kakovost, varnost in etika vodile naše odločitve tudi takrat, ko so razmere najtežje?

Odgovore bomo iskali skupaj. V medpoklicnem sodelovanju, partnerstvu z ustanovami, izobraževalnim okoljem, pacienti in skupnostjo. Z voditeljstvom, ki zna poslušati in ima pogum za spremembe. Z raziskovanjem, ki izboljšuje življenje ljudi. Z jasnim glasom obeh strok pri oblikovanju zdravstvene politike.

Ob tem moramo slišati tudi drug drugega. Za strokovno usposobljenostjo, odgovornostjo in vsakodnevno pripravljenostjo so ljudje, ki se utrudijo, ki jih težke izkušnje zaznamujejo in ki potrebujejo podporo. Prihodnost zdravstvene nege in babištva je odvisna tudi od tega, ali bomo znali poskrbeti za tiste, ki skrbijo za druge. Ustvarjati moramo delovna okolja, v katerih bo mogoče kakovostno delati, se razvijati in ohraniti veselje do poklica.

Posebno dobrodošlico namenjam dijakinjam in dijakom ter študentkam in študentom zdravstvene nege in babištva, naši naslednji generaciji. Vaša vprašanja, zamisli in pričakovanja imajo na tem kongresu pomembno mesto. Želimo, da v naši strokovni skupnosti najdete prostor za svoj glas, podporo pri prvih korakih in spodbudo za raziskovanje. Mentorstvo je dragocena vez med generacijami: v njem izkušnje dobijo nadaljevanje, novo znanje pa priložnost, da obogati prakso.

Naj bo ta kongres prostor odprtega pogovora, srečevanja in medsebojnega zaupanja. Naj nas spomni, zakaj smo izbrali svoj poklic, ter nam da moč, da vztrajamo pri tem, kar je za ljudi dobro in pravično.

Stoletje poti k ljudem se nadaljuje z nami. Z vsakim srečanjem, v katerem človek začuti, da ga vidimo, slišimo in spoštujemo.

Dobrodošli na 16. kongresu zdravstvene nege in babištva.

Dogodek bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.

Anita Prelec