Varno delo = zdravju neškodljivo delo

Povezuje dr. Sonja Robnik

Anita Prelec, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Nina Martinjak, podpredsednica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze

Mag. Nikolaj Petrišič, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

RAK KOŽE: GA V DELOVNIH OKOLJIH ZNAMO PREPREČEVATI?

Kožni rak je najpogostejša oblika raka, za katero v Sloveniji letno zboli več kot 6.000 ljudi, njegova pojavnost pa v zadnjih desetletjih hitro narašča. Nastane zaradi pogostega ali čezmernega izpostavljanja soncu oziroma ultravijoličnemu sevanju.
Lahko smo mu izpostavljeni na delovnem mestu ali v zasebnem življenju, preventiva pa je tudi tukaj ključna. Na panelu odgovarjamo na vprašanja, kaj rak kože je, kako nastane, kako ga zdravimo, smo mu v določenih poklicih bolj izpostavljeni, predvsem pa: kaj lahko storimo, da zmanjšamo verjetnost njegovega nastanka.

Dr. Barbara Perić

Mag. Ana Benedičič

ŽIVLJENJE IN DELO Z NEVIDNIMI POSLEDICAMI BOLEZNI

Bolezen ali poškodba pogosto pusti sledi, ki jih na zunaj ni mogoče videti, a močno vplivajo na vsakdanje življenje in zmožnost za delo. Kronična bolečina, utrujenost, težave s koncentracijo, upočasnjeno razmišljanje ali čustvena nihanja so le nekatere izmed nevidnih posledic, s katerimi se lahko soočamo.
Na panelu odgovarjamo na vprašanja, kako prepoznati in razumeti te manj očitne, a resnične izzive, ki jih prinašata življenje in delo s kronično bolečino ali okvaro sluha ter kako v delovnih okoljih preprečevati stigmatiziranje zaradi nevidnih posledic bolezni.

Barbara Zupančič, Listina raznolikosti

ŽALOVANJE NA DELOVNEM MESTU

Naše poklicno in zasebno življenje se prepletata – službene težave pogosto nosimo domov in obratno: dogajanja v svojem zasebnem življenju ne moremo pustiti pred vrati službe. Še zlasti, če se soočamo s smrtjo. Smrt bližnjih nas močno zaznamuje, vpliva na naše čustveno stanje, koncentracijo in delovno učinkovitost. Pa vendar o žalovanju na delovnem mestu pogosto sploh ne govorimo. Na panelu zato o tem, kako se na delovnem mestu soočamo z izgubo – bodisi kot tisti, ki žalujemo zaradi izgube v zasebnem življenju, bodisi kot tisti, ki se s smrtjo srečujemo poklicno (v zdravstvu, domovih za starejše ali ob izrednih dogodkih, kot so delovne nezgode s smrtnim izidom). Odgovarjamo tudi na vprašanje, kako lahko sočutje postane del sistema – način, kako v kolektivu stojimo drug ob drugem, v dobrem in v slabem.

Katarina Veselko

Jaka Kladnik, Slovensko društvo Hospic

Jaka Kladnik, Slovensko društvo Hospic