Strokovna organizacija Zbornica – Zveza je podelila deset prestižnih priznanj za pomembne prispevke in dosežke na področju zdravstvene oziroma babiške nege. Priznanja sta podeljevali predsednica Zbornice – Zveze gospa Anita Prelec in predsednica Komisije za priznanja, gospa Marina Čok.
Gospa Alenka Bijol je svojemu delu in poslanstvu medicinske sestre predana od prvega dne zaposlitve v Splošni bolnišnici Jesenice že polnih 22 let. Internistična zdravstvena nega je njeno klinično področje delovanja. Zadnja leta v bolnišnici vodi skupino za preventivo padcev pacientov, skupino za upravljanje predanalitične faze, skupino za kategorizacijo zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege in skupino za izobraževalno dejavnost ter opravlja delo namestnice pomočnika direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe. Pristojna je tudi za prvo prijavo kršitev pacientovih pravic v bolnišnici, kjer izvaja notranje presoje. Predana je pedagoškemu delu pri uvajanju novozaposlenih, sodeluje pri internih strokovnih izpitih in je aktivna pri mentoriranju dijakov in študentov ter je habilitirana strokovna sodelavka na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin.
Alenka Bijol je močno zaznamovala razvoj regijskega strokovnega Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske, katerega predsednica je bila dolgih 11 let. Pod njenim vodstvom je društvo razvilo spletni portal izobraževanj, pripravili in začeli so izvajati lasten program obveznih izobraževalnih vsebin za vzdrževanje licence. Društvo je pod njenim vodenjem nadgradilo informativni bilten Utrinki ter vse pomembne dogodke zadnjih 20 let delovanja zabeležilo v filmu lastne produkcije. Ob 60. obletnici delovanja društva je bila tista, ki je s svojim zanosom in vztrajnostjo pripravila vse pogoje za postavitev spominske plošče v spomin Angeli Boškin v prostorih Gornjesavskega muzeja Jesenice na Stari Savi. Kot članica Upravnega odbora Zbornice – Zveze je uspešno izvedla projekt prenove vsebine knjižice Program pripravništva za tehnike/tehnice zdravstvene nege. V zadnjih petih letih je sodelovala v vseh programsko-organizacijskih odborih najrazličnejših dogodkov Zbornice – Zveze, pripravljala prispevke, predavala in raziskovala.
Zaradi njenih izjemnih organizacijskih in pedagoških sposobnosti je bila prepoznana kot slovenska kandidatka za članico Upravnega odbora International Council of Nurses (ICN) za obdobje 2025–2029.
Slavko Bolčević je nedvomno eden tistih, ki je s svojim dolgoletnim, predanim in strokovnim delom v Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar pomembno zaznamoval področje zdravstvene nege tako v tem socialnovarstvenem zavodu kot globalno. Poleg strokovnega kliničnega dela se je posvetil optimizaciji organizacije zdravstvene in socialne oskrbe, uvedel individualizirane načrte oskrbe in preventivne ukrepe za izboljšanje kakovosti storitev. Kot izjemen strokovnjak je in še sodeluje v mnogih delovnih skupinah na Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za solidarno prihodnost, vodil je tudi pripravo zbirke časovnih meril za aktivnosti zdravstvene nege v socialnem varstvu in sodeloval v delovni skupini za pripravo obračuna storitev zdravstvene nege na področju socialnega varstva.
Vpisal se je na seznam pripravljavcev ocenjevalne lestvice za dolgotrajno oskrbo in na seznam ekspertnih ocenjevalcev za upravičenost za dolgotrajno oskrbo ter je uvrščen na listo zunanjih strokovnjakov za ocenjevanje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe.
Gospod Slavko Bolčević je aktivni član Zbornice – Zveze. Je predsednik strokovne Sekcije izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe v socialnem varstvu. Njegova vloga je vidna tudi v komisijah Zbornice – Zveze (sodeluje pri strokovnih nadzorih s svetovanjem, pri preizkusu slovenskega strokovnega jezika, digitalizaciji v zdravstveni negi, SLONDA). Njegova aktivna vloga je pripomogla k izvedbi specialnih znanj s področja preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom v socialnovarstvenih zavodih. Med epidemijo covida-19 je bil imenovan za koordinatorja zdravstvene dejavnosti v socialnovarstvenih zavodih za ljubljansko regijo.
V zadnjem času se osredotoča na področje dolgotrajne oskrbe in opozarja na težave vključenosti mlajših invalidov ter oseb s posebnimi potrebami.
Izjemno aktiven direktor socialnovarstvenega zavoda Tončke Hočevar, ki je pod njegovim vodstvom postal ena od referenčnih ustanov na področju oskrbe oseb s posebnimi potrebami, je glasen zagovornik ozaveščanja o destigmatizaciji ljudi s posebnimi potrebami.
Doc. dr. Mojca Dobnik je področju zdravstvene nege predana že več kot 20 let, ves čas v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Njeno klinično delo se je prepletalo med različnimi področji zdravstvene nege – od intenzivne terapije in anesteziologije do internističnih strok. Zadnje desetletje jo zaznamujejo organizacijske in vodstvene sposobnosti, kar se odraža pri vodenju različnih oddelkov in strok. V času epidemije covida-19 je prevzela organizacijo in vodenje zdravstvene nege covidnih enot celotnega Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, kjer trenutno opravlja funkcijo pomočnice generalnega direktorja za področje zdravstvene nege. Njena strokovna poklicna in akademska pot je obširna in bogata. Kot habilitirana predavateljica sodeluje in predava na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin in Fakulteti za zdravstvene vede v Celju.
Kot strokovnjakinja s področja vodenja in managementa je bila in je še imenovana v številne delovne skupine, med drugim je članica Komisije RS za varstvo pacientovih pravic, komisije za nadzor izvajanja raziskav ob pacientu. V okviru Ministrstva za zdravje je sodelovala pri pripravi Strategije za obvladovanje demence do leta 2030 in je članica delovne skupine za spremembo Zakona o duševnem zdravju. Šest let je bila predsednica Slovenskega združenja zdravstvenih delavcev in sodelavcev v revmatologiji, ki je po njeni zaslugi lani postalo del Evropske zveze združenj za revmatologijo. Njena predanost področju jo je spodbudila tudi k organizaciji in izvedbi specialnih znanj s področja zdravstvene nege pri obravnavi pacientov z imunsko pogojenimi boleznimi.
Doc. dr. Mojca Dobnik je zvesta regijskemu strokovnemu Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor, kjer svoje klinične izkušnje in akademsko znanje preko predavanj iz obveznih vsebin s področja kakovosti in varnosti prenaša na strokovne kolegice in kolege. Vrsto let je recenzentka pri reviji Obzornik zdravstvene nege in članica uredniškega odbora.
Doc. dr. Helena Kristina Halbwachs sodi med izjemne strokovnjakinje, ki s svojo več kot 35-letno karierno potjo zaznamujejo slovensko zdravstveno nego doma in v mednarodnem prostoru. Njena poklicna pot je raznolika, saj je pridobivala izkušnje v Sloveniji, Kanadi, Nemčiji in Avstriji, kjer je trenutno vodja kakovosti za regijo Adriatik pri skupini SeneCura na Dunaju. S svojim strokovnim znanjem, izjemnimi organizacijskimi sposobnostmi in obsežnim mednarodnim delovanjem bistveno prispeva k razvoju različnih področij zdravstvene nege.
V okviru Zbornice – Zveze doc. dr. Helena Kristina Halbwachs več let aktivno deluje kot članica Častnega razsodišča I. stopnje, kjer se zavzema za visoke etične standarde v zdravstveni in babiški negi. Pomembno je prispevala k prevodu Mednarodnega kodeksa etike in bila vodja projekta prenove slovenskega Kodeksa etike v zdravstveni negi, je aktivna udeleženka na strokovnih srečanjih doma in v tujini in vneta zagovornica vsega, kar zadeva etične vsebine tako v stroki kot v družbi nasploh. Njen pogled zunaj okvirjev je pomembno vplival na vsebino knjižice Profesionalna podoba izvajalcev zdravstvene in babiške nege, katerega soavtorica je.
Njena bibliografija obsega več kot 60 strokovnih in znanstvenih del z različnih področij zdravstvene nege, predvsem s področij kakovosti zdravstvenih storitev, dolgotrajne oskrbe, oskrbe kroničnih ran, kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev ter poklicne etike. Tem temam se intenzivno posveča tudi kot predavateljica na univerzi Alma Mater Europaea v Mariboru, Fakulteti za zdravstvene vede v Celju, pri sodelovanju v projektih Nacionalnega inštituta za javno zdravje in drugje.
Doc. dr. Helena Kristina Halbwachs s svojim prizadevnim delom daleč presega poklicne obveznosti, je nasploh vzor humanosti in etičnosti v zdravstveni negi in v sodobni družbi, ki te vsebine še kako potrebuje. Njen prispevek k izboljšanju medosebnih in medpoklicnih odnosov ter k humanizaciji zdravstvene dejavnosti pušča trajen pečat in jo upravičeno uvršča med prejemnike zlatega znaka Zbornice – Zveze.
Gospa Ana Istenič je medicinska sestra, zaposlena na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer se že več kot 20 let posveča področju onkološke zdravstvene nege. Njeno specialno področje je področje brahiradioterapije. Veliko pozornosti namenja novim pristopom v oskrbi ran radioterapevtskih bolnikov in bolnic z ginekološkimi raki, ki jih zdravijo z obsevanjem. Poudarja pomen zdravstvene vzgoje pred, med in po zaključenem zdravljenju za zagotavljanje kakovosti življenja bolnikov. Pri svojem delu nudi psihično podporo kot nujni del celostne obravnave pacienta. Raziskovalno se je posvetila tudi spolnemu zdravju žensk kot pomembnemu dejavniku zagotavljanja kakovosti življenja žensk s prebolelim rakom in začela izvajati v to področje usmerjeno zdravstveno vzgojo.
Ana Istenič je tista, ki spremlja in uvaja novosti za zagotavljanje profesionalne onkološke zdravstvene nege. Njen prispevek je viden na področju vpeljave novih pristopov pri poškodbah zaradi pritiska pri pooperativnih brahiradioterapevtskih bolnikih.
Od leta 2018 je Ana predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji, kar zaznamuje njeno delo v okviru strokovne organizacije. Organizira in vodi strokovna izobraževanja, je tudi izkušena predavateljica in urednica strokovnih zbornikov s področja onkološke zdravstvene nege. Pod njenim vodstvom so v zadnjih letih nastali številni nacionalni protokoli diagnostičnih in terapevtskih posegov. Na njeno pobudo je nastal tudi kratek film o profesionalni oskrbi osrednjega venskega katetra, ki se uporablja kot didaktični pripomoček pri izobraževanju in usposabljanju študentov zdravstvene nege, novozaposlenih in drugih zdravstvenih delavcev.
Gospa Gordana Lokajner je stroki zdravstvene nege predana že več kot tri desetletja. Večji del svoje profesionalne poti je posvetila onkološkim bolnikom Onkološkega inštituta v Ljubljani, kjer bi težko našli področje, kjer ni pustila svojih sledi. Bila je tudi članica sanacijske ekipe in polni mandat tudi pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege. Ob tem je ves čas vzporedno delovala tudi na drugih področjih, med drugi tudi na pedagoškem. Od lani je kot visokošolska učiteljica zaposlena na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Njena zavezanost strokovni organizaciji se prepleta z dve desetletji dolgim delovanjem v Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, pa z aktivnim delovanjem v Sekciji medicinskih sester v managementu in sekciji v onkologiji. V matičnem društvu je od leta 2016 podpredsednica za področje izobraževanja in raziskovanja ter publikacij. Dva mandata je skladno s statutom zastopala interese največjega društva v Upravnem odboru Zbornice – Zveze in bila vključena v številne delovne skupine. Sooblikovala je strategijo razvoja Zbornice – Zveze, sodelovala pri pregledu strokovnih smernic, nacionalnih protokolov, različnih strateških dokumentov, aktivno je sodelovala pri zastavljenih usmeritvah delovanja in politike Zbornice – Zveze. Redno se vključuje v vse aktivnosti programskih odborov kongresov in simpozijev Zbornice – Zveze, zadnjih osem let vodi programski odbor simpozijev Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana in je recenzentka strokovne revije Obzornik zdravstvene nege. Zavezana stroki zdravstvene nege se povezuje tudi z organizacijami pacientov. Aktivna je v Društvu onkoloških bolnikov Ljubljana in Evropa Colon ter tudi v Svetu pacientov Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer svoje znanje in klinične izkušnje prenaša pacientom z namenom lažjega sprejemanja bolezni in svetovanja pri premagovanju nastalih ovir.
V svoji uspešni poklicni karieri medicinske sestre je Tanja Ribič Vidovič od prvega dne zaposlitve zvesta Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. V skoraj treh desetletjih kliničnega dela na internem oddelku, oddelku intenzivne terapije, nege, anestezije in terapije bolečine do mesta pomočnice direktorja za področje zdravstvene nege in pedagoške medicinske sestre si je pridobila izjemna znanja in izkušnje, ki jih predaja pacientom in sodelavcem. Predana je tudi pedagoškemu delu in je članica programskega sveta Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru, članica socialnega sveta Gimnazije Ormož in po sklepu Ministrstva za zdravje izpraševalka za strokovne izpite za zdravstvene delavce in sodelavce s srednjo strokovno izobrazbo. Njeno izjemno klinično usposobljenost, organizacijske veščine in požrtvovalnost v času pandemije covida-19 je prepoznala tudi Vlada RS in jo odlikovala s spominskim znakom.
Spoštovanje in zavezanost poklicni skupini gospa Tanja Ribič Vidovič izkazuje s svojim predanim delom v regijskem strokovnem Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož, katerega predsednica je zadnjih 15 let. V času njenega predsedovanja se je število članov povečalo skoraj za dvakrat in danes šteje približno 950 članic in članov. Vodilo njenega dela je znanje, zato društvo letno organizira najmanj 20 izobraževanj, ki so za člane društva brezplačna in tako dostopna vsem. To predstavlja izjemen prispevek k znanju, osebni rasti in strokovnim doktrinam medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov podravske regije.
Tanja Ribič Vidovič je kot predsednica društva aktivno vključena v delovanje Odbora regijskih strokovnih društev, kjer sooblikuje politiko in razvoj krovne organizacije ter vse odločitve prenaša v regijsko okolje. Vse znanje, strokovnost … udejanja pri svojem delu v humanitarnih organizacijah (Rdeči križ, Karitas) in Društvu invalidov Slovenije ter tako posredno vpliva na izboljšanje zdravstvenega varstva v lokalni skupnosti in širše.
Gospa Barbara Smrke, magistrica zdravstvene nege, je od prvega dne zaposlena v Splošni bolnišnici Celje, na Oddelku intenzivne interne medicine. Zdi se, da v svojem kliničnem okolju neprestano išče nove izzive. Tako je kot predsednica delovne skupine vzpostavila mnoge nove pristope na področju žilnih pristopov, oskrbe žilnih katetrov, v bolnišnici vzpostavila projekt barvnega označevanja zdravil in etiketiranja. Prav tako je vodja izobraževalnega programa »Zdravila naš vsakdan«, ki je obvezni modul izobraževanj za vse zaposlene zdravstvene delavce v bolnišnici. Na Oddelku za intenzivno interno medicino je bila aktivna pri vzpostavitvi elektronskega temperaturnega lista.
Aktivno sodeluje pri pripravi negovalnih standardov ter organizacijskih navodil s področja intenzivne terapije in zdravstvene nege. Je pripravljavka posodobljenih organizacijskih navodil in algoritmov za reanimacijo in predavateljica priprave pacienta na intubacijo v bolnišnici. Predava na internih strokovnih izobraževanjih in na usposabljanjih za novozaposlene izvajalce zdravstvene nege.
Barbara Smrke predstavlja pomembno vez med Splošno bolnišnica Celje in Fakulteto za zdravstvene vede v Celju, s katero sodeluje od leta 2012. Na Fakulteti za zdravstvene vede v Celju je habilitirana predavateljica za predmetno področje zdravstvena nega in glavna šolska koordinatorica kliničnega usposabljanja študentov. Posveča se področju intenzivne zdravstvene nege, digitalizaciji, elektronski dokumentaciji ter učinkovitosti izobraževanja in mentorstva. Njeni strokovni prispevki so objavljeni v zbornikih strokovnih srečanj, o čemer priča tudi njena bibliografija.
Gospa Barbara Smrke je izjemna strokovnjakinja na področju zdravstvene nege intenzivnih stanj. Njeno delo zaznamuje nenehno raziskovanje in odkrivanje novih priložnosti – vse z namenom nenehnega izboljšanja procesov obravnave pacientov ter varne in kakovostne zdravstvene nege, kar jo uvršča med izjemne strokovnjakinje.
Zdi se, da so doktorico Tanjo Torkar pomembno zaznamovale že izkušnje iz študentskih let v 90. letih, ko je kot študentka zdravstvene nege pomembno prispevala k vzpostavitvi tutorskega sistema v izobraževanje na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Svojo poklicno pot je začela v Splošni bolnišnici na Jesenicah, nato pa trinajst let delala na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer je bila del tima najrazličnejših raziskav. V tem obdobju se je posvetila razvoju preventivnih programov za mladostnike in sodelovala v nacionalni skupini za vzgojo za zdravje otrok in mladostnikov, bila regijska koordinatorica mreže zdravih šol, sodelovala pri zagonu preventivnih programov za odrasle na primarni ravni zdravstvenega varstva na Gorenjskem ter regijska koordinatorica in izvajalka izobraževanj za izvajanje zdravstvenovzgojnih delavnic za odrasle v programu primarne preventive srčno-žilnih bolezni.
Zadnjih deset let se je strokovno posvetila področju duševnega zdravja. V Psihiatrični bolnišnici Begunje, kjer je zaposlena, je prispevala k snovanju in vsebinskemu posodabljanju dnevno-bolnišničnih programov za paciente s področja psihotičnih in nevrotskih motenj. V okviru doktorske disertacije na Medicinski fakulteti v Ljubljani je proučevala prav potrebe ene najbolj ranljivih skupin ljudi, tiste, ki imajo hude in ponavljajoče se duševne motnje in so v dnevno-bolnišnični obravnavi. Kot strokovnjakinja s tega področja samostojno vodi v sklopu dnevne bolnišnice edukacijske in podporne skupine s pacienti.
Je aktivna članica v več delovnih skupinah, kjer izstopa njeno mesto namestnice vodje in članice delovne skupine za pripravo specializacije izvajalcev zdravstvene in babiške nege s področja duševnega zdravja in psihiatrije na Ministrstvu za zdravje, je članica častnega razsodišča Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske, recenzentka pri reviji Obzornik zdravstvene nege in članica dveh akademskih zborov Fakultete za zdravstvo Angele Boškin ter aktivna predavateljica v Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji.
Dr. Tanja Torkar s svojim strokovnim terapevtskim pristopom in načinom obravnave vedno postavlja pacienta in njegove potrebe v središče obravnave ter s tem močno prispeva k destigmatizaciji ljudi z duševnimi motnjami in dezinstitucionalizaciji obravnave hudih duševnih motenj.
Gospa Maja Vrabič je medicinska sestra z več kot dvajsetletnimi delovnimi izkušnjami v kliničnem okolju. Njena prva zaposlitev in več kot desetletje in pol predano ožje strokovno področje je bilo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča, kjer se posvečajo celoviti rehabilitaciji otrok in odraslih. Področju je še vedno predana, le da svoje znanje zdaj deli v multidisciplinarnem timu Univerzitetnega kliničnega centra Maribor na Kliničnem inštitutu za fizikalno in rehabilitacijsko medicino.
Maja Vrabič se pri svojem delu odlikuje z izjemno organizacijo in natančnostjo pri postavljanju prioritet. Je odlična strokovnjakinja, ki zna prepoznati potrebe pacienta in pri svojem delu uporablja sodobne metode dela za čustveno, socialno in psihološko podporo. Klinične izkušnje in napredna znanja s področja zdravstvene nege uspešno dopolnjuje in predaja v multidisciplinarnih timih ter prenaša na študente različnih zdravstvenih smeri. Njena pomembna vloga se kaže tudi na področju zdravstvenovzgojnega dela tako pacientov kot njihovih svojcev zlasti na področju novega načina življenja po poškodbah, o uporabi pripomočkov ter preprečevanju zapletov. Je raziskovalka, organizatorica strokovnih srečanj, predavateljica in avtorica številnih strokovnih prispevkov s področja zdravstvene nege v rehabilitacijski dejavnosti. Svoje organizacijske in vodstvene sposobnosti je in še izkazuje kot strokovna vodja oddelka za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače, vodja delovne skupine za standarde zdravstvene nege v URI Soča, kot dolgoletna namestnica strokovnega vodje na oddelku za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji in kot predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti. S svojim talentom za svetovne jezike in informacijsko tehnologijo ter smislom za delo z ljudmi različnih kultur in pripadnosti je pomembno prispevala k zdravstveni obravnavi številnih tujih pacientov, vojnih sirot in poškodovancev po najtežjih prometnih in drugih nesrečah, ki so svoje zadnje upanje za povrnitev v življenje našli prav v timu URI Soča, kjer je delala tudi Maja. Strokovna Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti pod njenim vodstvom pripravlja in posodablja nacionalne standarde in protokole s področja zdravstvene nege z motnjami uriniranja. S tega področja pripravlja, koordinira in vodi strokovna izobraževanja, kjer je tudi predavateljica in urednica strokovnih gradiv in je gonilna sila izvedbe specialnih znanj.
