Nasilje nad medicinskimi sestrami v patronažnem varstvu narašča, zato Zbornica – Zveza poziva k sistemskim rešitvam in zakonodajnim spremembam
Ljubljana, 1. december 2025 – Ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami, ki potekajo vsako leto med 25. novembrom in 10. decembrom, ter 25-letnici delovanja Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, ki deluje pod okriljem Zbornice – Zveze, sta Zbornica – Zveza in delovna skupina organizirali strokovni posvet, na katerem so bili predstavljeni izsledki raziskave o odnosih na delovnih mestih v zdravstveni in babiški negi ter delovanje multidisciplinarnega tima za pomoč žrtvam nasilja na delovnem mestu. V okviru posveta je potekala tudi okrogla miza o preprečevanju nasilja nad patronažnimi medicinskimi sestrami v patronažnem varstvu.
Nasilje nad medicinskimi sestrami v patronažnem varstvu se v zadnjih letih opazno povečuje, vse več je ogrožajočega vedenja pacientov in svojcev, hkrati pa tudi slabi bivalni, higienski in socialni pogoji pacientov ogrožajo varnost in zdravje medicinskih sester. Posebnost patronažne zdravstvene nege je v tem, da je medicinska sestra vedno sama na obisku pri pacientu, brez neposredne podpore patronažne službe, izbranega osebnega zdravnika in vodstva zavoda. Ta vidik pomanjkanja neposredne institucionalne zaščite jo dela posebej ranljivo, še posebno v odnosu do pacientov, ki imajo težave z odvisnostjo, težave v duševnem zdravju, zgodovino nasilnega vedenja, obravnave zaradi storitve kaznivih dejanj v družini ipd.
Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi je skupaj s strokovnjakinjami patronažne zdravstvene nege pripravila protokol preprečevanja nasilja nad medicinskimi sestrami v patronažnem varstvu. Kako se odzvati na nasilje in kako ukrepati, je bila osrednja tema okrogle mize, ki jo je moderirala državna svetnica in svetovalka za strateške zadeve v Zbornici – Zvezi Monika Ažman, na njej pa so sodelovali dr. Martina Horvat iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Gorazd Jesenko iz Uprave kriminalistične policije, prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček iz Zdravniške zbornice Slovenije, Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo, Lucija Rojko z Ministrstva za zdravje, Staša Rojten in Mojca Trček iz Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti pri Zbornici – Zvezi ter Vladimira Tomšič iz Zdravstvenega doma Sevnica.
Na okrogli mizi so bila poudarjena pričakovanja delovne skupine in Zbornice – Zveze glede konkretnih predlogov rešitev ter sistemskih in zakonodajnih sprememb s strani predstavnic in predstavnikov pristojnih institucij. Nujna je sistemska sprememba tako zakonodaje na področju zdravstva kot tudi financiranja storitev patronažnega varstva. Delovnopravna zakonodaja, ki delodajalcu nalaga dolžnost zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu za zaposlene, ni usklajena z Zakonom o pacientovih pravicah in Zakonom o zdravstveni dejavnosti. V praksi to pomeni, da zdravstveni delavec ne sme odkloniti obravnave, kljub temu da je pacient nasilen oziroma ga ogroža. Tako mora patronažna medicinska sestra opraviti obisk pri pacientu, četudi je ta nasilen ali njegove bivalno-higienske razmere ogrožajo njeno varnost in zdravje. Delovnopravna zaščita in varnost patronažne medicinske sestre je v praksi zato skorajda izničena. Prav tako ZZZS ne omogoča financiranja dveh patronažnih medicinskih sester, ki bi skupaj opravili obisk pri pacientu in s tem zagotovili višjo stopnjo varnosti v ogrožajočih razmerah pacientovega doma.
Poleg tega je bilo na okrogli mizi izpostavljeno, da morajo v okviru patronažne službe in zdravstvenih domov delodajalci bolj aktivno iskati ustrezne rešitve v primerih nasilja nad patronažnimi medicinskimi sestrami in jih učinkovito zaščititi. Delodajalec mora vse zaposlene spodbujati, da nasilne dogodke prijavljajo, in prijave takoj obravnavati. Na okrogli mizi je bil podan predlog, da naj prijavo na policijo vedno poda delodajalec, saj s tem jasno pokaže, da zavod nasilja ne tolerira in takoj učinkovito ukrepa. Poleg tega se na ta način tudi zaščiti žrtev, da ni izpostavljena morebitnemu maščevanju oziroma nadaljnjemu nasilju s strani pacienta ali svojcev. Če je potrebno z obiskom pri nasilnem pacientu nadaljevati, naj delodajalec pisno opozori pacienta na nesprejemljivost njegovega ali svojčevega vedenja in da bo vsako nasilno vedenje prijavil ter da bo, če bodo pacient ali svojci z nasiljem nad patronažno medicinsko sestro nadaljevali, nadaljnja terapija pacienta potekala v ambulanti. Za povečanje varnosti patronažne medicinske sestre je bil podan tudi predlog, da naj gre na obisk k pacientu z njo tudi osebni zdravnik ali drug zaposleni.
Dobri odnosi in delovna okolja brez nasilja in nadlegovanja so pomemben dejavnik zadržanja kadra v zdravstveni negi
Na posvetu je dr. Sonja Robnik predstavila rezultate raziskave Odnosi na delovnem mestu 2025, katere namena sta bila pridobitev vpogleda v izbrane vidike odnosov v delovnih okoljih ter priprava predloga ukrepov za delodajalce za izboljšanje stanja na področjih, kjer stanje ni dobro. V delovnih okoljih, kjer delodajalci vlagajo v dobre odnose, preprečujejo ali učinkovito ukrepajo, če pride do nasilja, zaposleni redkeje razmišljajo o menjavi poklica ali delodajalca, so bolj zadovoljni z delom, ki ga opravljajo in se počutijo bolj psihološko varne, je pokazala raziskava (november 2024, N = 1.575). V času, ko na področju zdravstvene nege vlada veliko pomanjkanje kadra, je vložek v varno in prijetno delovno okolje pomembna konkurenčna prednost in sporočilo zaposlenim, da je delodajalcu mar za njihovo dobrobit, je poudarila dr. Robnik.
Raziskava je pokazala tudi, da je v marsikaterem delovnem okolju nasilje del vsakdana: v času anketiranja je 9 odstotkov sodelujočih doživljalo nasilje pacientov/svojcev, 16 odstotkov trpinčenje (angl. mobbing/bullying), 1 odstotek spolno nadlegovanje in 5 odstotkov nadlegovanje. Čeprav bi morali biti delodajalci ničelno strpni do nasilja, le dobra polovica sodelujočih meni, da je temu dejansko tako. Dobra polovica jih tudi pritrjuje, da jih delodajalec spodbuja, da prijavljajo incidente nasilja na delovnem mestu, delodajalci pa so si na področju preprečevanja in ukrepanja pri različnih vrstah nasilja v povprečju prislužili oceno 3 od možnih 5. Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi pri Zbornici – Zvezi bo zato tudi v prihodnje napore vlagala v širjenje dobrih praks in dvig kulture ničelne strpnosti do vsakega nasilja, je bilo poudarjeno na posvetu.
Več o Zbornici – Zvezi
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) je strokovno, nevladno in nepridobitno združenje v Republiki Sloveniji, ki združuje 17.000 članic in članov – medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Povezujejo se v organizacijo, ki šteje 11 regijskih strokovnih društev ter strokovno deluje v 32 strokovnih sekcijah.
Zbornica – Zveza je enovito strokovno in reprezentativno telo izvajalcev zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki si prizadeva zagotavljati sodobno, kakovostno ter varno zdravstveno in babiško nego za vse prebivalce Republike Slovenije ter ščititi strokovne interese članic in članov.
Dodatne informacije
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Ob železnici 30a
1000 Ljubljana
Tel: 01/544 5480
E-naslov: tajnistvo@zbornica-zveza.si
