Kazalo vsebine

Prispevek zdravstvene nege in babištva k trajnostnemu razvoju družbe

Povabilo na 18. simpozij zdravstvene in babiške nege Slovenije

V velikem pričakovanju ponovnega snidenja v živo je nastajal tudi program letošnjega 18. Simpozija zdravstvene in babiške nege Slovenije z naslovom:

Prispevek zdravstvene nege in babištva k trajnostnemu razvoju družbe

Kako pomemben segment skrbi za dobro vseh zemljanov sta v okviru zdravstvenega varstva prav zdravstvena nega in babištvo, je bilo vidno ravno zadnji dve leti pri spopadanju z epidemijo koronavirusne bolezni po vsem svetu. Tako medicinske sestre kot babice so bile in so še osnoven gradnik vseh aktivnosti v boju z virusno boleznijo, njeno zajezitvijo in blaženjem posledic. Ob vsem tem so medicinske sestre in babice izkazale veliko pripravljenost, solidarnost pa fleksibilnost in hiter način prilagajanja novim načinom dela in osvajanja novi znanj. Prav zato smo želeli z letošnjim simpozijem poudariti pomembnost novih spoznanj in dognanj, ki bodo vplivala tudi na procese v zdravstvu tako na strani pacientov kot tudi izvajalcev zdravstvenih storitev in se pri tem osredotočala na trajnostno naravnanost. Bodisi da gre za prispevek posameznika ali pa celotne dejavnosti. Zdravstveni strokovnjaki moramo prvi poleg trajnostnega zagovarjati tudi zeleni razvoj družbe, pri tem pa ne smemo zanemariti, kako velik onesnaževalec je zdravstvo. Prav tako pa se moramo vprašati, kako trajnostno zagotoviti tudi delovno silo ob sočasnem nadomeščanju le-te z vpeljavo robotov in telezdravstva.

Veselimo se srečanja in vas prijazno vabimo k udeležbi.

Simpozij, ki bo odkrival nove dimenzije dojemanja prihodnosti in izražal čas sedanjosti, kliče tudi po druženju in izmenjavi mnenj v živo.

Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze

Programska knjižica

Povezava

Program kongresa

9.00 – 9.15

Otvoritev simpozija

I. SKLOP Moderatorji: Anita Prelec, mag. Janez Kramar

9.15 – 9.55

Nursing And Midwifery – Shaping Our Future prof. Elizabeth Adams

9.55 – 10.35

Sustainable Development Goals in Time of Recovery dr. Konstantinos Petsios

10.35 – 11.15

Pandemija odpadkov izr. prof. dr. Dan Podjed

11.15 – 12.15

Odmor

II. SKLOP Moderatorji: Nataša Piletič, Metka Plesničar

12.15 – 12.40

Zagotavljanje kakovosti bolnišničnega okolja v povezavi s sindromom bolnih stavb pri zdravstvenih delavcih doc. dr. Sedina Kalender – Smajlović, doc. dr. Andreja Kukec, doc. dr. Mateja Dovjak

12.40 – 13.05

Trajnostno delo: misija mogoče! dr. Sonja Robnik

13.05 – 13.30

FRIDA, neizbežna prihodnost ali izjemna priložnost? Razvoj robotizacije kot odziv na spreminjajoče se zdravstvene potrebe doc. dr. Izidor Mlakar

13.30 – 13.50

Odmor

III. SKLOP Moderatorji: Gordana Lokajner, Metka Plesničar

13.50 – 16.00

Robotizacija in telezdravstvo v zdravstvenem in socialnem varstvu – danes za jutri

13.50 – 14.00

Projekt E-OSKRBA za varno bivanje doma mag. Peter Pustatičnik

14.00 – 14.15

»Prihodnost je že tukaj« Vloga zdravstvene nege v telemedicini Ines Šegš Pušnik, Dominika Oroszy, dr. med

14.30 – 14.45

Zdravila, prosim! – predstavitev robota za transport zdravil v SB Slovenj Gradec Jelena Čubra

14.45

Srebrni sponzor se predstavi

Ohranimo planet – napredne rešitve za zdravstvo in socialno varstvo Renata Pevec, Birokepsi

14.50 – 15.10

VV projekt – ˝back to life˝ Viki Kotar, URI Soča

15.10 – 15.25

Daleč, a vseeno blizu – Teleedukacija in nosečnostna sladkorna bolezen Sonja Mušič, Klinika Golnik

15.25 – 15.40

Pošiljanje podatkov o intervenciji v urgentni center, e-manchersterska triaža in telemedicina asist. mag. Janez Kramar

15.40 – 16.00

Razprava in zaključki simpozija

Predavatelji

prof. Elizabeth Adams

Elizabeth Adams je predsednica Evropske federacije združenj medicinskih sester in zastopa tri milijone medicinskih sester po Evropi. Trenutno je vodja službe za politiko varnosti in zagovorništva pacientov pri Nacionalnem uradu za varnost pacientov na Ministrstvu za zdravje Severne Irske. Je članica upravnega odbora globalne kampanje Nursing Now.
Njeno mednarodno delovanje vključuje tudi članstvo v številnih mednarodnih skupinah, kot sta Koalicija za varovanje zdravja na vojnih območjih in Mednarodni center za migracije medicinskih sester. Poleg tega je izredna profesorica na Univerzi za tehnologijo Curtin, Zahodna Avstralija in University College Dublin, častna članica Fakultete za zdravstveno nego in babištvo Royal College of Surgeons Ireland.

Elizabeth Adams is currently the Patient Safety and Advocacy Policy Officer, National Patient Safety Office in the Department of Health. She has been recently appointed Adjunct Faculty,
Dublin City University. She is President of the European Federation of Nurse Associations and represents 3 million nurses across Europe. She is a Board member of the global Campaign
Nursing Now. Her international representation includes membership of numerous global groups, including, for example, Safeguarding Health in Conflict Coalition and International Centre of Nurse Migration. In addition, she is Adjunct Associate Professor with Curtin University of Technology, Western Australia and University College Dublin, Honorary Fellow Faculty of Nursing and Midwifery Royal College of Surgeons Ireland.

dr. Konstantinos Petsios

Dr. Konstantinos Petsios se je rodil leta 1977 v Ioannini v Grčiji, leta 2001 pa je diplomiral iz zdravstvene nege na Univerzi v Atenah. Ima magisterij s področja pediatrične zdravstvene nege in s področja Javnega zdravja. Doktoriral je s področja kakovosti življenja pri otrocih z astmo. Trenutno dela v centru za srčno kirurgijo “Onassis” kot vodja urada za klinične raziskave. Je vabljeni predavatelj na Univerzi Friderik v Nikoziji, Univerzi v Atenah in Univerzi v Peloponezu. Ima več kot 18 let izkušenj v klinični praksi, predvsem v urgenti službi.
Je trenutni generalni sekretar odbora direktorjev Združenja medicinskih sester (HNA) in je svetovalec za področje pediatrije in NMP. HNA zastopa na srečanjih ICN in drugih strokovnih
združenjih. Njegov raziskovalni interesi so raziskovalna metodologija, analitika velikih podatkov, kazalniki kakovosti, pediatrična intenzivna nega, raziskave na področju nadzora astme, rak pri otrocih, neinvazivno mehansko ventiliranje, prirojena srčna bolezen, etika zdravstvene nege. Kvantitativne in kvalitativne raziskave v zdravstveni negi, intenzivna in nujna zdravstvena nega, upravljanje človeških virov in klinični izzidi.

Dr Konstantinos Petsios was borned in Ioannina, Greece in 1977 and got his University degree from the Faculty of Nursing of the National & Kapodistrian University of Athens in 2001. His first Master of Health Science was in Clinical Nursing, specialized in oxygen therapy in children (2004) and his PhD was in Pediatric Nursing specialized in the Quality of Life in children with asthma. In 2019 he graduated a second Master in Health Management & Public Health. He is currently working in the “Onassis” Cardiac Surgery Center as Head of Clinical Research Office and Audit of Clinical Outcome. He is lecturing Paediatric Nursing, as an Invited Lecturer in the Frederick University of Nicosia, University of Athens and University of Peloponnese (2018-2019), respectively. He has more than 18 years of experience in clinical practice as an emergency care nurse, paediatric intensive care nurse and researcher/scientific collaborator. He is also serving as an invited Lecturer in postgraduate level in Master Programs held by the Faculty of Nursing and the Medical School of the National and Kapodistrian University of Athens and the West Attica University. He is the current General Secretary of the Directory Board of Hellenic Nurses’ Association (HNA) and he serves as a Counselor of the Pediatric Sector and the Emergency and Intensive Care Sector of the HNA. He represents HNA in the ICN Meetings and in a several professional meetings. Special interests: Research Methodology, Big data analytics, Quality Indicators, Paediatric Intensive Care, Research in asthma control, Paediatric cancer, Non-invasive mechanical ventilation, Congenital heart disease, Nursing ethics, Quantitative and qualitative nursing research, Intensive and emergency nursing, Nursing Administration, Human Resources Management and Clinical Audit.

izr. prof. dr. Dan Podjed

Dr. Dan Podjed je znanstveni sodelavec na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in višji svetovalec na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani. Leta 2013 je zasnoval dogodek Why the World Needs Anthropologists, ki ga je vodil do leta 2018. Ta je postal osrednje stičišče aplikativne antropologije v Evropi in tudi na svetovni ravni. Leta 2019 je izdal odmevno knjigo Videni, v kateri je pojasnil, zakaj se vse več opazujemo in razkazujemo s pomočjo pametnih telefonov in drugih naprav. Leta 2020 je izšla njegova knjiga Antropologija med štirimi stenami, v kateri je širši javnosti pojasnil, kako je spoznaval družbo in sebe med pandemijo covid-19. V knjigi Why the World Needs Anthropologists (2021) je zbral prispevke vodilnih strokovnjakov, ki so predstavili pomen antropologije v sodobnem svetu. Leta 2022 je izdal zbornik Nevidno življenje odpadkov, ki je nastala na podlagi primerjalne antropološke raziskave o ravnanju z odpadki v Ljubljani, Zagrebu, Trstu, Gradcu, Oslu in Dubaju. Od leta 2020 raziskuje posledice izolacije in osamljenosti v samostojnem raziskovalnem projektu #stayathome.

Dan Podjed, PhD, is a Research Fellow at the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Associate Professor at the University of Ljubljana’s Faculty of Arts and
Senior Research Advisor at the Institute for Innovation and Development of the University of Ljubljana. He was the founder and from 2013 to 2018 the organiser of the international event Why the World Needs Anthropologists, which has become the main meeting point for applied anthropologists in Europe and beyond. In 2019, he published the acclaimed book Seen (Videni in Slovenian), in which he explained why we are increasingly observed and exposed with the help of smartphones and other devices. In 2020, his book Indoor Anthropology was published (Antropologija med štirimi stenami in Slovenian), in which he presented to the public how he came to know society and himself during the Covid-19 pandemic. In the book
Why the World Needs Anthropologists (2021) he brought together the leading experts in the field to highlight the value of anthropology in today’s world. In 2022 he published an edited
volume, entitled Invisible Life of Waste (Nevidno življenje odpadkov in Slovenian), which is based on a comparative anthropological study in Ljubljana, Zagreb, Graz, Trieste, Oslo, and Dubai. Since 2020, he has been researching the consequences of isolation and loneliness in an individual research project #stayathome.

doc. dr. Sedina Kalender – Smajlović

Doc. dr. Sedina Kalender – Smajlović je diplomirala 2006 na Visoki šoli za zdravstvo. Na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice je 2013 pridobila strokovni naslov magistrice zdravstvene nege. Na Medicinski fakulteti je doktorirala 2021, smer Biomedicina / Javno zdravje. Svojo poklicno pot je pričela v Splošni bolnišnici Jesenice, kot anestezijska medicinska sestra. Delo je nato nadaljevala v Centralni intenzivni terapiji. Od 2005 do 2010 je bila zaposlena kot vodja službe zdravstvene nege v Enoti intenzivne terapije operativnih strok. Od 2010 je zaposlena na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice (danes Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin – FZAB). Opravljala je delo na področju vodenja kakovosti in koordinacije kliničnega
usposabljanja. Od 2016 do 2021 je bila predstojnica Katedre za zdravstveno nego. Od 2021 je zaposlena kot prodekanja za izobraževanje. Kot visokošolska učiteljica sodeluje pri izvedbi predmetov na študijskih programih FZAB.

Assist. Prof. Dr. Sedina Kalender – Smajlović graduated form School of Health in 2006. In 2013, she obtained a master’s degree in nursing from College of Nursing Jesenice. In 2021, she graduated from the Faculty of Medicine in Biomedical/Public Health. She began her career at the Jesenice General Hospital as a nurse anaesthetist. She then continued her work in central intensive therapy. From 2005 to 2010 she worked as the head of the nursing in the surgery intensive care unit. Since 2010 she has been employed in Angela Boškin Faculty of Health Care. She worked in the area of quality management and coordination of clinical training. From 2016 to 2021 she was the head of the Nursing. Department. As a university lecturer, she is involved in the implementation of subjects in the study programmes of FZAB.

dr. Sonja Robnik

Sonja Robnik prihaja z Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po izobrazbi je doktorica sociologije, ki se vso svojo delovno in znanstveno kariero ukvarja z različnimi vprašanji kakovosti delovnih okolij. Zlasti jo zanimajo psihosocialna tveganja, s katerimi se srečujemo na delovnih mestih. O tem temah piše, predava in jih preučuje. Trdno verjame, da je dobre odnose na delovnih mestih možno vzpostavljati in ohranjati – slednje mnogo lažje, kakor graditi na novo.

Sonja Robnik comes from the Directorate for Labour Relations and Labour Rights at the Ministry of Labour, Family, Social Affairs and Equal Opportunities. She holds a PhD in sociology and has worked on various issues related to the quality of the work environment throughout her professional and academic career. She is particularly interested in the psychosocial risks we face in the workplace. He writes, lectures and studies them on this topic. He firmly believes that good relationships can be built and maintained in the workplace – the latter much easier than rebuilding them.

dr. Izidor Mlakar

Izidor Mlakar je diplomiral in doktoriral na programu Elektrotehnika na Univerzi v Mariboru v Sloveniji. Trenutno je zaposlen kot znanstveni sodelavec na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru in vodi dva raziskovalna projekta s področja e-Zdravja, H2020 PERSIST in H2020 HosmartAI ter sodeluje pri raziskovalnem projektu s področja kibernetske varnosti, H2020 PLATINR. Njegovi raziskovalni interesi vključujejo pogovorne agente, analizo in sintezo pogovorne inteligence in obnašanja, koverbalno sinhronizacijo, končni stroji, algoritmi strojnega učenja, globoko učenje, večmodalni dialog, napredni večmodalni vmesniki, internet stvari, pametne zgradbe in pametna mesta.

Izidor Mlakar graduated and received his PhD in electrical engineering from the University of Maribor in Slovenia. He is currently a research associate at the Faculty of Electrical Engineering and Computer Science at the University of Maribor, leading two research projects in eHealth, H2020 PERSIST and H2020 HosmartAI, and participating in a research project in cybersecurity, H2020 PLATINR. His research interests include conversational agents, analysis and synthesis of conversational intelligence and behaviour, co-verbal synchronisation, final machines, machine learning algorithms, deep learning, multimodal dialogue, advanced multimodal interfaces, Internet of Things, smart buildings, and smart cities.

Utrinki iz simpozija

Prispevek zdravstvene nege in babištva k trajnostnemu razvoju družbe

Zaključil se je 18. simpozij zdravstvene in babiške nege Slovenije

Ljubljana, 16. maj 2022 – Letošnji, že 18. simpozij zdravstvene in babiške nege Slovenije, s katerim je Zbornica – Zveza obeležila mednarodna dneva babic (5. maj) in medicinskih sester (12. maj) je potekal pod naslovom Prispevek zdravstvene nege in babištva k trajnostnemu razvoju družbe. Na njem so tuji in domači strokovnjaki osvetlili pomen zdravstvene nege in babištva tako v domačem kot mednarodnem merilu. Zbornica – Zveza je na slavnostni akademiji podelila tudi zlate znake, najvišja priznanja Zbornice – Zveze za pomembne prispevke in dosežke na področju zdravstvene in babiške nege, ter priznanje za življenjsko delo Angele Boškin.

Prof. Elizabeth Adams, predsednica Evropske federacije združenj medicinskih sester, ki zastopa tri milijone medicinskih sester po Evropi, je na simpoziju v svojem predavanju spregovorila o pomenu in vlogi zdravstvene nege in babištva, ki bosta oblikovala našo prihodnost. Izpostavila je, da predstavljajo medicinske sestre in babice najštevilčnejšo poklicno skupino v zdravstvu, ki, če se jo polno vključi, ponuja najboljše možnosti za preoblikovanje sistema zdravstvenega varstva. Adamsova je še poudarila, da je vlaganje v zdravstveno in babiško nego vlaganje v zdravje ljudi po svetu.

Dr. Konstantinos Petsios, generalni sekretar grškega nacionalnega združenja medicinskih sester, je spregovoril o ciljih trajnostnega razvoja v času okrevanja. Predstavil je koncept trajnostnega razvoja in posledice, ki jih ima velika kriza pandemije covida-19. Poleg z zdravstveno krizo se soočamo tudi s socialno-ekonomsko krizo, je poudaril dr. Petsios in dejal, da je pandemija travmatizirala razvojne dejavnosti po vsem svetu. Izpostavil je, da so na evropski ravni najbolj prizadeti cilji trajnostnega razvoja zdravstvo, zaščita prebivalstva pred revščino in brezposelnostjo, ter dejal, da je pandemija v veliki meri in na različne načine prizadela tudi zdravstvene delavce. Predstavil je tudi pomemben vpliv podnebnih sprememb na zdravstvo.

Sledilo je predavanje z naslovom Pandemija odpadkov izr. prof. dr. Dana Podjeda, znanstvenega sodelavca na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU-ja. Dr. Podjed je udeležence simpozija seznanil s preobrazbo družbe med pandemijo. Predstavil je projekt Nevidno življenje odpadkov, katerega cilji so bili pojasniti, kako ljudje spreminjamo stvari v smeti, predstaviti razmerja med ljudmi in odpadki v različnih mestih ter zasnovati rešitev za spodbujanje odgovornega ravnanja z odpadki, pri čemer je treba upoštevati tudi družbeno in kulturno raznolikost.

Na predavanju o zagotavljanju kakovosti bolnišničnega okolja v povezavi s sindromom bolnih stavb pri zdravstvenih delavcih je doc. dr. Sedina Kalender – Smajlović, prodekanja za izobraževanje na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, predstavila raziskavo o pogostosti sindroma bolnih stavb pri zdravstvenih delavcih. Gre za prvo tako raziskavo v našem prostoru, katere namena sta bila oblikovanje metodološkega pristopa za celovito oceno pogostosti sindroma bolnih stavb in priprava ukrepov za izboljšanje kakovosti bolnišničnega okolja. Zdravstveni delavci so v raziskavi kot najbolj pogoste simptome sindroma bolnih stavb navedli utrujenost, glavobol in slabo koncentracijo.

Dr. Sonja Robnik z Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je spregovorila o trajnostnem delu in kakovostnih delovnih okoljih ter poudarila, da morajo biti delovne razmere delavcev take, da ne vplivajo negativno na njihovo zdravje in varnost, da morajo biti kakovostne. Vprašala se je, kako lahko zdravstveni delavci skrbijo za druge, če so razmere, v katerih delajo, netrajnostne. Dr. Robnikova je poudarila, da je nujno vzpostaviti pogoje, v katerih se spodbuja osebno in poklicno rast zaposlenih skozi avtonomijo pri delu, jasno opredeljene naloge, povratne informacije o opravljenem delu, organizacijsko podporo in možnostjo širjenja kompetenc. Svoje predavanje je zaključila z mislijo, da je trajnostno delo misija mogoče, če vlagamo v varne in zdravju prijazne delovne pogoje.

Nato so udeleženci simpozija prisluhnili doc. dr. Izidorju Mlakarju, znanstvenemu sodelavcu na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru, ki je spregovoril o razvoju robotizacije kot odzivu na spreminjajoče se zdravstvene potrebe. Dejal je, da je cilj vključevanja umetne inteligence in robotizacije spodbujati učinkovito preoblikovanje in digitalizacijo zdravstvenega sistema. Glede vprašanja, ali so roboti naša neizbežna prihodnost ali izjemna priložnost, je dejal, da so socialni roboti že del našega vsakdana, ki ne bodo in ne morejo nadomestiti človeka, lahko pa pomagajo pri izboljšanju kakovosti storitve brez dodatnih obremenitev osebja.

Sledil je še zadnji sklop predavanj, ki je bil namenjen tematiki robotizacije in telezdravstva v zdravstvenem in socialnem varstvu. Udeleženci simpozija so se seznanili s projektom e-oskrbe za varno bivanje doma, vlogo zdravstvene nege v telemedicini ter robotom za transport zdravil, ki ga uporabljajo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Predavatelji so spregovorili tudi o vrnitvi v aktivno življenje s procesom rehabilitacije, teleedukaciji in nosečnostni sladkorni bolezni ter o pošiljanju podatkov o intervenciji v urgentni center, e-manchersterski triaži in telemedicini.