Kaj storiti, ko se ‘kralj’ ne obnaša kraljevsko? (O nasilju tretjih oseb na delovnem mestu)

Povezuje: dr. Sonja Robnik

Anita Prelec, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Tina Skubic, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije

Mag. Ivan Papič, predsednik upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze

 Lidija Šubelj, generalna direktorica, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Med pravicami in realnostjo: kdo nosi odgovornost za varnost na delovnem mestu?

Dopoldanski panel prinaša vpogled v rezultate raziskave o nasilju tretjih oseb ter odgovore na vprašanja, zakaj in kako se morajo z vidika varnosti in zdravja pri delu delodajalci ukvarjati s tovrstnim nasiljem. Predstavljamo tudi primere dobrih praks in na okrogli mizi iščemo odgovore na izzive, s katerimi se v delovnih okoljih srečujejo pri preprečevanju in obvladovanju nasilja tretjih oseb.

* Tretja oseba je vsakdo, s komer smo kot delavka ali delavec v stiku zaradi opravljanja svojega dela in ni zaposlen v naši organizaciji. To so npr. stranke, pacientke, pacienti, njihove obiskovalke in obiskovalci, tisti, ki so prisotni, ko delavka ali delavec zaradi opravljanja dela vstopa v njihov dom, potnice in potniki, gostje in gosti v gostinskih in hotelskih namestitvah, uporabnice in uporabniki storitev klicnih centrov, šolajoča se populacija …

Kako kraljevsko se vedemo, ko smo v vlogi kraljev in kraljic?
Dr. Sonja Robnik, Sektor za varnost in zdravje pri delu, MDDSZ

Tudi ‘zunanje’ nasilje je notranji problem: kaj pravi zakon?
Tanja Cmrečnjak Pelicon, Sektor za varnost in zdravje pri delu, MDDSZ

(Ne)varnosti izven prostorov delodajalca
Staša Rojten, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti

Izzivi in rešitve
Na okrogli mizi sodelujejo:

• Lepa Vasilič, generalna sekretarka Sindikata delavcev trgovine Slovenije
• Dora Lešnik Mugnaioni, Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, Zbornica-Zveza
• Vladimira Tomšič, direktorica Zdravstvenega doma Sevnica

Moč mirnosti v nemirnih trenutkih

Poleg tehničnih in organizacijskih ukrepov (npr. nadzor dostopa do prostorov, dovolj osebja v času največje gneče), ki jih za preprečevanje in obvladovanje nasilja tretjih oseb izvaja delodajalec, so za celovit pristop k preprečevanju in obvladovanju nasilja tretjih oseb nujne tudi tehnike, ki so lahko zaposlenim v pomoč pri krepitvi občutka nadzora, pomagajo pri odzivanju na zahtevne situacije in pomembno prispevajo k večji varnosti (potencialnih) žrtev.

S praktičnimi vajami in prikazi učinkovitih praks se bomo učili, kako lahko izboljšamo sposobnost prepoznavanja in preoblikovanja negativnih miselnih vzorcev ter okrepimo svojo sposobnost hitrega okrevanja po težkih situacijah, kako lahko z uporabo nenasilne komunikacije zmanjšujemo nesporazume, kako lahko s tehniko deeskalacije preprečimo stopnjevanje konfliktov ter kako nam lahko čustvena inteligenca pomaga prepoznati in umiriti tveganja.

Krepitev odpornosti po zahtevnih dogodkih: uporaba pristopa pozitivne inteligence (angl. Positive Intelligence) v praksi
Mag. Sergeja Medović, Anja Božič

Težki pogovori v praksi: Kaj reči, kako poslušati, kako se opravičiti (in ohraniti odnos)
Tina Hočevar

Uporaba deeskalacijskih tehnik komunikacije kot orodja za zagotavljanje varnosti
Aljoša Lapanja

S čustveno inteligenco produktivneje v konflikt
Urška Gerbajs