Državni zbor je sprejel Zakon o zdravstveni negi in babištvu (ZZNB), povezava: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9274, ki prvič celovito, sistemsko in samostojno naslavlja področje zdravstvene nege in babištva. Gre za enega od temeljnih stebrov zdravstvenega sistema, saj vključuje najštevilčnejšo poklicno skupino zdravstvenih delavcev, ki ima pomembno vlogo pri zagotavljanju varne in kakovostne obravnave pacientov. Zakon se uporablja od 11. 3. 2026.
Zbornica – Zveza vas seznanja s ključnimi rešitvami Zakona o zdravstveni negi in babištvu, ki predstavlja sistemsko ureditev področja zdravstvene nege in babištva.
Definicija zdravstvene nege in babištva
Zakon o zdravstveni negi in babištvu določa definicijo in obseg dejavnosti zdravstvene nege in babištva.
Kodeks poklicne etike in strokovne smernice
Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB izvaja dejavnost ZNB v skladu s kodeksom poklicne etike in strokovnimi smernicami dejavnosti ZNB, ki jih sprejme Zbornica – Zveza, ki ima v skladu s pogoji iz zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, podeljeno javno pooblastilo.
Strokovni izpit
Diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik (v nadaljnjem besedilu diplomirani zdravstvenik) oziroma diplomirana babica/diplomirani babičar (v nadaljnjem besedilu diplomirani babičar) po končanem študiju zdravstvene nege oziroma babištva opravlja strokovni izpit pri Zbornici – Zvezi. Po opravljenem strokovnem izpitu se vpiše v register pri Zbornici – Zvezi in začne opravljati strokovno usposabljanje.
Sredstva za prvo opravljanje strokovnega izpita diplomiranih zdravstvenikov oziroma diplomiranih babičarjev se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.
Vpis v register
Tehnik zdravstvene nege, bolničar-negovalec, medicinska sestra babica in profesor zdravstvene vzgoje za samostojno delo v zdravstveni dejavnosti ne potrebujejo licence in lahko samostojno opravljajo poklic z vpisom v register.
Zdravstvenega delavca v dejavnosti zdravstvene nege oziroma babištva Zbornica – Zveza po uradni dolžnosti vpiše v register po uspešno opravljenem strokovnem izpitu.
Strokovno usposabljanje
Diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar opravijo strokovno usposabljanje pod nadzorom diplomiranega zdravstvenika oziroma diplomiranega babičarja za dobo od treh do 12 mesecev. Strokovno usposabljanje se opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Če diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar ne opravi strokovnega usposabljanja v predpisanem obsegu, mu lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja.
Strokovno usposabljanje opravlja tudi diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar in diplomirani zdravstvenik specialist oziroma diplomirani babičar specialist, ki je za več kot tri leta prekinil delo v dejavnosti zdravstvene nege oziroma babištva.
Podelitev licence
Licenca je javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost diplomiranega zdravstvenika, diplomiranega babičarja in višjega medicinskega tehnika za samostojno opravljanje storitev zdravstvene nege oziroma babištva v okviru kompetenc, pridobljenih v času študija ZNB, in kompetenc, dodatno pridobljenih v času strokovnega usposabljanja oziroma pripravništva.
Zbornica – Zveza diplomiranemu zdravstveniku oziroma diplomiranemu babičarju, ki ima opravljen strokovni izpit in strokovno usposabljanje, na njegovo zahtevo podeli licenco. Zbornica – Zveza višjemu medicinskemu tehniku podeli licenco po uradni dolžnosti po opravljenem strokovnem izpitu.
Diplomiranemu zdravstveniku specialistu oziroma diplomiranemu babičarju specialistu zbornica po uradni dolžnosti podeli specialistično licenco v ZNB po opravljenem specialističnem izpitu.
Prehodno določilo
Določilo o strokovnem izpitu oziroma strokovnem usposabljanju se uporablja za diplomiranega zdravstvenika oziroma diplomiranega babičarja, ki je zaključil študij ZNB po preteku 12 mesecev od uveljavitve tega zakona, ali za diplomiranega zdravstvenika oziroma diplomiranega babičarja, ki je po preteku 12 mesecev od uveljavitve tega zakona za več kot tri leta prekinil delo v dejavnosti ZNB.
Strokovno usposabljanje za drugo delovno mesto
Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto ali premestitvi na drugo delovno mesto delodajalec diplomiranemu zdravstveniku oziroma diplomiranemu babičarju zagotovi individualni program usposabljanja, ki traja največ šest mesecev. Individualni program usposabljanja se oblikuje ob upoštevanju preteklih delovnih izkušenj diplomiranega zdravstvenika oziroma diplomiranega babičarja ter omogoča, da diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar pridobi ustrezno znanje, izkušnje in veščine, ki so potrebni za opravljanje dela na delovnem mestu, na katero je premeščen oziroma za katero sklepa pogodbo o zaposlitvi.
Zakon uvaja specializacije v dejavnosti zdravstvene nege oziroma babištva
Diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje storitev, se lahko specializira na posameznem strokovnem področju. Specializacija se konča s specialističnim izpitom.
Na specializacijo se lahko prijavi diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar, ki ima veljavno licenco in po pridobljeni licenci najmanj dve leti delovnih izkušenj v dejavnosti ZNB na strokovnem področju specializacije, za katero se prijavlja. K prijavi na specializacijo za potrebe mreže javne zdravstvene službe mora diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar priložiti pisno izjavo, da bo po opravljeni specializaciji za prvo zaposlitev kot specialist sprejel ponudbo izvajalca, za katerega je opravljal specializacijo, in sicer za najmanj enkratno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas, in pisno izjavo izvajalca, za katerega se prijavlja, da ima potrebo po specializaciji in da bo specializanta po opravljenem specialističnem izpitu zaposlil na delovnem mestu specialista za najmanj enkratno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas.
Specialistična licenca je javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost diplomiranega zdravstvenika specialista oziroma diplomiranega babičarja specialista za samostojno opravljanje storitev ZNB v okviru kompetenc iz licence in kompetenc, dodatno pridobljenih v času specializacije.
Pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev v dejavnosti ZNB
Opustitev in nezmožnost izvedbe postopkov ter dolžnost obveščanja
Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB lahko opusti izvajanje storitev ZNB v razmerju do pacienta, ki je verbalno ali fizično nasilen, če je predhodno izvedel vse interne protokole za zmanjšanje agresivnega vedenja in pomiritev konfliktnih situacij ter so bili izvedeni protokoli neuspešni in če to ne pomeni takojšnjega poslabšanja zdravstvenega stanja pacienta. O svoji odločitvi mora zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB nemudoma obvestiti nadrejeno osebo, ta pa mora sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev nadaljnje zdravstvene obravnave pacienta.
V primeru nezmožnosti izvedbe postopkov ZNB mora zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB to dokumentirati v pacientovi zdravstveni dokumentaciji in o tem nemudoma obvestiti nadrejeno osebo.
Odgovornost za potek zdravstvene obravnave
Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB ni odgovoren za neugoden potek zdravstvene obravnave, kadar je ta posledica tega, da pacient navaja neresnične podatke o svojem zdravstvenem stanju, se ne ravna po navodilih zdravstvenega delavca v dejavnosti ZNB ali ne sodeluje pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja.
Dodatna oziroma specialna znanja
Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB lahko dodatno strokovno usposobljenost za delo na ožjem strokovnem področju v dejavnosti ZNB pridobiva z dodatnimi oziroma specialnimi znanji, ki obsegajo teoretična oziroma praktična znanja in spretnosti, ki jih zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB ni pridobil v okviru formalnega izobraževanja za pridobitev poklicne kvalifikacije.
Dodatna oziroma specialna znanja, ki jih pridobi zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB, se vpisujejo v register ZNB pri Zbornici – Zvezi.
Pomočnik direktorja za področje ZNB v javnem zavodu
Javni zavod, ki v okviru izvajanja zdravstvene dejavnosti izvaja tudi dejavnost ZNB in ima v zdravstveni negi zaposlenih več kot petintrideset odstotkov vseh delavcev, za področje izvajanja dejavnosti ZNB imenuje pomočnika direktorja za področje ZNB, za katerega se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost in veljajo za strokovnega direktorja javnega zdravstvenega zavoda.
Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja za javni zavod, ki ima na delovnem mestu direktorja zaposlenega diplomiranega zdravstvenika oziroma diplomiranega zdravstvenika specialista.
Prehodna določba
Javni zavodi, ki v okviru izvajanja zdravstvene dejavnosti izvajajo tudi dejavnost ZNB, morajo najpozneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona v aktih o sistemizaciji delovnih mest določiti delovno mesto pomočnika direktorja za področje ZNB in v roku štirih mesecev od sprejema akta o sistemizaciji delovnih mest objaviti javni razpis za imenovanje pomočnika direktorja za področje ZNB iz 27. člena tega zakona.
Neobvezujoča mnenja in stališča o Zakonu o zdravstveni negi in babištvu podaja Ministrstvo za zdravje.
Zbornica – Zveza
