ZGODOVINA
Kratek zgodovinski oris delovanja
Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi
2000 – 2022
Darinka Klemenc in Irena Špela Cvetežar
Ob nastanku Delovne skupne za nenasilje v zdravstveni in babiški negi (v nadaljevanju Delovna skupina) pred dobrima dvema desetletjema (20. 12. 2000) je bil pogled na nasilje na delovnih mestih v zdravstvu, še posebej v zdravstveni in babiški negi, bistveno drugačen, kot je danes. O problematiki nasilja na delovnih mestih se ni govorilo, niti se ga ni dobro zaznavalo. V družbi so obstajali močni stereotipi o liku medicinske sestre in babice kot zdravnikove pomočnice, pridne, predane tolažnice pacientov in neredko je bila medicinska sestra izpostavljena tudi kot seksualni simbol tako v očeh pacientov kot sodelavcev v timu. Izpostavljanje problematike nasilja v zdravstvu je bila nezaželena, praktično prepovedana tabu tema tako v lastnih vrstah kot pri sodelavcih in nadrejenih. Tudi v širšem družbenem okolju tema ni bila prepoznana kot področje, ki ga je potrebno spreminjati.
Zato je bilo javno razkritje pojavnosti nasilja na delovnih mestih medicinskih sester in babic pomemben korak k razvoju profesije; teme smo se lotili z obširno, nacionalno raziskavo, javno predstavitvijo in tiskano publikacijo, s čemer smo dobili podlago za naslednje korake, aktivnosti in razvoj področja. Bili smo prva poklicna skupina v državi in redka v svetu, ki je odkrito spregovorila o tej pereči temi, iskala rešitve za izboljševanje delovnih pogojev ter večje spoštovanje sodelavcev in sodelavk v zdravstvenih in negovalnih timih. Šele čez leta so nam sledile druge poklicne skupine.
Nemogoče je v prispevku zajeti vse aktivnosti Delovne skupine, ki več kot dve desetletji opolnomoča, »razburja«, opozarja, izobražuje, raziskuje … Njeno delo je prežeto s številnimi akcijami, drezanjem v občutljive teme, opozarjanjem na etične in moralne vidike nasilja v zdravstvu in širše, podiranjem tabujev in zidov molka, kar priča o samorefleksiji, strokovnosti, zrelosti in notranji stanovski solidarnosti poklicne skupine. Od ustanovitve dalje se je Delovna skupina trudila sistematično delovati na več področjih: ozaveščanju, izobraževanju, preprečevanju, raziskovanju, obravnavi primerov nasilja, promoviranju nenasilja, organiziranju odmevnih akcij kot pomoč posamezniku, stroki, družbi. Svoje aktivnosti je prilagajala in razvijala glede na potrebe članstva, stroke, managementa, politike in družbenih sprememb, kot sta jih narekovala prostor in čas.
Prvi koraki, ki so se izkazali v Delovni skupini za najbolj potrebne, so bili na področju izobraževanja. Najprej smo ga usmerili v lastno poklicno skupino. Veliko smo izobraževali po regijskih strokovnih društvih in strokovnih sekcijah, ki delujejo v okviru Zbornice – Zveze. Ne le teoretično znanje, v vsebine smo vključevali primere iz prakse in igre vlog: na strokovnem srečanju Sekcije medicinskih sester babic smo uprizorili igro vlog Čez vse meje na temo prepoznavanja žensk žrtev nasilja na ginekološkem področju. Posneli smo tudi kratek film z naslovom Utrip sočasnosti, kjer smo ozaveščali o nasilni komunikaciji v luči lastnih napak v zdravstvenih institucijah. Izobraževanja smo za zaposlene organizirali v številnih zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih.
Na pobudo Delovne skupine je bil realiziran tudi sklep Upravnega odbora Zbornice –Zveze, da se vsebine nasilja v zdravstveni in babiški negi in v družini vključijo v obvezne vsebine za vzdrževanje licenc za samostojno opravljanje dela, in sicer v okviru področja zdravstvena zakonodaja in poklicna etika, kar štejemo za pomemben prispevek k ozaveščanju lastnega članstva na tem področju. Teme o nasilju so bile predstavljane tudi na več simpozijih in kongresih v okviru Zbornice – Zveze. Področje je bilo zanimivo tudi za promocijo v mednarodnem prostoru zdravstvene in babiške nege na nacionalnih in mednarodnih kongresih v več državah, tudi članicah Mednarodnega sveta medicinskih sester (ICN-International Council of Nurses) oz. Evropski federaciji združenj medicinskih sester (EFN – European Federation of Nurses Associations).
Delovna skupina je svoje aktivnosti posebej intenzivirala ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami. V sodelovanju z nevladnimi organizacijami, predvsem z Društvom SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, je skoraj vsako leto organizirala različne dogodke in akcije. Med drugim je bilo izdelanih več vrst protokolov, priporočil, plakatov, zloženk in drugih gradiv za opolnomočanje članstva. V te aktivnosti so se vključevali tudi regijska strokovna društva, strokovne sekcije, izobraževalni in drugi zavodi in številni strokovnjaki, tudi iz drugih strok. Večkrat smo se pridružili akcijam nevladnih organizacij (npr. izobešanje rjuh z oken zdravstvenih zavodov, 24-urno dežurstvo na urgencah – s stojnicami v petih slovenskih bolnišnicah …). Največkrat smo izvedli Dan odprtih vrat na sedežu Zbornice – Zveze, kjer smo članstvu nudili individualno svetovanje, organizirali različne strokovne dogodke, recimo: »Ponovno skupaj proti nasilju«, »Nasilje na delovnih mestih medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov v Sloveniji« (s predstavitvijo naše druge nacionalne raziskave), »Pomoč osebam z izkušnjo nasilja na delovnem mestu. Kaj lahko storimo še boljše«?, »Soočanje z nasiljem v družini v zdravstveni negi«. Sodelovali so strokovnjaki iz zdravstva, prava, socialnega varstva, nevladnih organizacij, policije in sindikatov, tudi mednarodni eksperti. Ena od zanimivih tem je bila »Nasilje nad ženskami med nosečnostjo«. Obravnavali smo še reševanje konfliktov in deeskalacijske tehnike, odmevna je bila okrogla miza: »Obiski politikov ob novoletnih praznikih po slovenskih porodnišnicah«, kjer smo uspešno opozorili na neprimerno prakso obiskovanja porodnic s strani politikov po porodnišnicah ob novoletnih praznikih. Javno smo opozarjali tudi na krizne razmere v času epidemije. V Utripu smo predstavili tudi mednarodni skriti znak za pomoč pri nasilju v družini.
V obdobju epidemije s Covid-19 smo nadaljevali z izobraževanjem in podporo članstvu, saj so se z vidika preprečevanja in obvladovanja nasilja pojavili novi izzivi tako za paciente kot za zaposlene. Načini izobraževanja so se spremenili, posredovanje znanj se je preselilo v spletna okolja (obravnavane teme: reševanje konfliktov, deeskalacijske tehnike, trpinčenje, pomen komunikacije v kriznih razmerah, okrogla miza »Recimo nasilju NE«, podpora članstvu z odprto telefonsko linijo). Posebej smo bili pozorni na etične vidike medijskega poročanja v luči varovanja pacientovih pravic ter prikazovanja prizorov pacientov v njihovih najbolj ranljivih situacijah – v intenzivnih enotah po bolnišnicah. Te podobe so v ljudeh sprožale nelagodje, strah in stisko. Tako smo večkrat pozvali vpletene (zavode, medije) k humanemu prikazovanju omenjenih situacij. V ta namen so bila oblikovana tudi priporočila za vodstva zavodov »Pomen komunikacije v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih«. Pristojne institucije na področju socialnega varstva, policije, zdravstva, politike in druge smo pozvali, da v času Covida-19 bolj aktivno in etično ščitijo pravice in dostojanstvo šibkejših, posebno otrok, starejših in žensk.
Pomembno področje dela je bilo tudi raziskovanje. Prva raziskava (1999 – 2000), ki je bila narejena v okviru dveh diplomskih nalog (Klemenc, Planinšek, mentorica Pahor) in predstavljena na simpoziju ljubljanskega društva, je prekinila stoletni molk stroke in stanovske organizacije o nasilju na delovnih mestih medicinskih sester in babic. Z raziskavo smo dokazali, da problem obstaja in dosegli, da se je odnos do obravnavane teme pričel spreminjati. K temu je pripomoglo tudi intenzivno medijsko poročanje, saj je bila tema nova, zanimiva, aktualna. Nadaljnje raziskave so potekale v posameznih organizacijah in/ali na strokovnih področjih (endoskopija, ginekologija, psihiatrija, management, UKC Ljubljana …). Eden od zahtevnih raziskovalnih projektov je vključeval tudi anketiranje uporabnic ginekoloških ambulant. Leta 2011 je bila v okviru Delovne skupine izvedena druga nacionalna raziskava o nasilju na delovnih mestih v zdravstveni in babiški negi, rezultati pa predstavljeni tudi širši javnosti. K raziskovanju smo spodbujali in nudili podporo tudi študentom zdravstvene in babiške nege in drugih poklicev, zlasti pri izdelavi diplomskih ali postdiplomskih del ali iskanju gradiv za te namene.
Delovna skupina je bila vseskozi dejavna tudi na področju publiciranja in komuniciranja s strokovno in splošno javnostjo. Prvi zloženki »NE nasilje v zdravstveni negi« so sledila številna druga gradiva, ki so pokrivala posamezne obravnavane vsebine. Ne gre pozabiti prigod s posebnim, velikim potujočim posterjem, ki se ni dal prepogniti, zložiti ali zviti. Ko je dobil še okvir, je dobil tudi ime: »vrata«. Poster je potoval po zdravstvenih zavodih, med drugim je bil nameščen v glavni avli UKC Ljubljana. Na vprašanje (pomembnih) zaposlenih, kdaj bo poster umaknjen, je bil odgovor, da tedaj, ko ne bo več nikogar motil. To se je zgodilo po šestih mesecih.
Skozi vse obdobje delovanja smo objavljali strokovne vsebine v različnih zbornikih, tudi v Obzorniku zdravstvene nege (zlasti v tematski številki po drugi nacionalni raziskavi leta 2012), v glasilu Utrip, časopisih in revijah, v glasilu Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije in drugod. Ob posebnih dogodkih smo oblikovali izjave za medije, se udeleževali TV, radijskih oddaj, dajali intervjuje, drugo. Aktivno smo se vključevali v oblikovanje smernic, priporočil in protokolov za preprečevanje različnih vrst nasilja ter pri tem sodelovali tudi z drugimi: Društvom SOS telefon, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zdravniško zbornico, SAZU, Zvezo društev upokojencev …). Delovna skupina je nekatere dokumente na temo nasilja, ki so jih posredovala mednarodna združenja medicinskih sester, prevajala in posredovala članstvu. Publicirali smo prispevke tudi za potrebe ohranjanja zgodovine zdravstvene in babiške nege (vsakoletni almanahi Zbornice – Zveze, knjiga ob 90-letnici organiziranega delovanja medicinskih sester na Slovenskem idr.).
Spremljali smo aktualna družbena dogajanja in se po presoji odzivali s svojimi stališči (npr. podpora gibanju #jaztudi (angl. #Metoo), podpora prizadevanjem študentk po prenehanju spolnega nadlegovanja v slovenskih visokošolskih zavodih). S temi akcijami smo seznanjali in opolnomočali tudi kolegice in kolege iz strokovnih združenj v tujini, s katerimi ima Zbornica – Zveza podpisane sporazume o sodelovanju (Srbija, Hrvatska, Makedonija, Kosovo).
V Delovni skupini smo pet let (od 2009 do 2014) izvajali osebno in telefonsko svetovanje v preko 50 prijavljenih osebnih in skupinskih primerih nasilja. Osebno svetovanje je izvajala zunanja strokovna sodelavka, od začetka aktivna v Delovni skupini, po potrebi so sodelovale članice Delovne skupine, večkrat tudi pravnik. Pri reševanju in pomoči v posameznih primerih je bilo potrebno poleg individualnega svetovanja vključiti tudi druge strokovne službe (sindikate, policijo, socialno službo, nevladne organizacije …), saj je bil multiprofesionalen pristop nujen. Delovna skupina ocenjuje, da je bilo to eno najbolj zahtevnih področij njenega delovanja. Skupina je po nekaj letih zaradi zahtevnosti dela končala z individualnimi obravnavami, saj je svetovanje preseglo kompetence in zmožnosti skupine.
Odzivali smo se tudi v primerih, ko je šlo za neprimerno prikazovanje profesionalne podobe medicinske sestre, zlasti v medijih. Med drugim smo ukrepali v primeru slovenske TV nadaljevanke (POP TV) »Naša mala klinika« pri prikazovanju lika »sestre Franje« in opozarjali na žaljivo prikazovanje podobe medicinske sestre. Oglasili smo se tudi ob neprimernih spletih izjavah, komentarjih, blogih, ki so na žaljiv način predstavljali delo in podobo medicinskih sester.
Aktivnosti Delovne skupine potrjujejo, da se od same ustanovitve trudimo spremljati in razvijati zahtevno področje, se prilagajati nenehnim spremembam v družbi in stroki, na kar vplivajo: napredek znanosti, prepoznavnost in ugled poklicne skupine v družbi, vedno večje potrebe po izobraževanju in usposabljanju, spremembe vrednot – strokovnih, osebnih, družbenih, ki zahtevajo nove pristope dela, zlasti z mlajšimi generacijami. Tudi pričakovanja članstva, vodstva Zbornice – Zveze in javnosti so vedno večja in delo postaja zahtevnejše. V spremenjenih družbenih, socialnih in varnostnih razmerah potrebujemo veliko znanj in veščin, tudi motivacije, da bi bili kos kompleksnim izzivom sedanjega in prihodnjega časa. Za sistematično in uspešno delovanje bi potrebovali vključevanje več sodelavcev in drugih strokovnjakov. Vendar pa Delovna skupina še ni izgubila potrebnega zanosa; verjamemo, da bomo lahko še marsikaj koristnega prispevali tudi v prihodnosti. Stroka, članstvo in družba to od nas pričakujejo.
Literatura:
Cvetežar, I. Š., Klemenc, D., Lešnik Mugnaioni, D., 2017. Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi. In: Keršič, I., Klemenc, D., Berkopec, M., Mihelič Zajec, A., Seničar, Z. eds., 2017. Negovanje dediščine skozi devet desetletij : organizirano delovanje medicinskih sester na Slovenskem (pp. 281-283). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.