Simpozij 2020

Svetovna zdravstvena organizacija je leto 2020 razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic. Osrednja strokovna prireditev v organizaciji Zbornice zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki združuje največjo poklicno skupino v zdravstvu (več kot 16.500 medicinskih sester, babic, zdravstvenih tehnikov in bolničarjev negovalcev), smo obeležili s 17. simpozijem zdravstvene in babiške nege Slovenije.

dr. Aiga Rurane je zdravnica, specialistka ginekologije in porodništva, s podiplomskim študijem iz javnega zdravja . Leta 1992 je svojo profesionalno pot nadaljevala na Ministrstvu za zdravje v Latviji, kot vodja oddelka za zdravje mater in otrok. Svetovni zdravstveni organizaciji se je pridružila leta 1995 kot vodja urada v Latviji in delala na tem mestu vse do leta 2018, ko je nastopila novo funkcijo v Sloveniji. Naj ob tem zaupam še to, da je bil njen prvi uradni sestanek v Ljubljani prav sestanek z vodstvom Zbornice – Zveze in so morda tudi zato vezi z vodjo urada SZO – svetovne zdravstvene organizacije pri nas, še toliko tesnejše.

Naslov njenega predavanja je : YEAR OF THE NURSE AND THE MIDWIFE 2020: STRENGTHENING NURSING AND MIDWIFERY IN THE WHO EUROPEAN REGION kar bi lahko prevedli – Leto medicinskih sester in babic – Krepitev zdravstvene nege in babištva v evropski regiji.

PRAVICA DO ZDRAVJA ZA VSE je naslov drugega predavanja. In če kdo potem je naš naslednji predavatelj tisti, ki je pomemben branik te pravice, gospod Peter Svetina, varuha človekovih pravic.
Poklicno pot je posvetil področju socialnega varstva, šolstva ter delovanju invalidskih, humanitarnih in prostovoljnih organizacij. Poklicno kariero je gospod Svetina začel kot učitelj v osnovni šoli s prilagojenim programom. Po tem se je usmeril v delo z odraslimi osebami s posebnimi potrebami. Deloval je tako doma v Sloveniji kakor tudi v Avstriji. Ves čas je intenzivno sodeloval z osebami z motnjami v razvoju, starši, sorojenci, rejniki in nevladnimi organizacijami ter prispeval k inovativnim pristopom, ki so osebam z motnjami v razvoju omogočile kakovostnejše življenje in bivanje. Lansko leto februarja meseca je nastopil šestletni mandat v vlogi varuha človekovih pravic. Rdeča nit njegovega delovanja je profesionalno in dobrodelno proaktivno posvečanje šibkejšim skupinam družbe, navadno odrinjenim na rob družbe ali njeno socialno dno. Prav tem skupinam so najpogosteje kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

POSLEDICE DEJAVNIKOV STRESA PRI ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI NEGI V SLOVENSKIH BOLNIŠNICAH –

Avtorji prispevka so docent doktor Matjaž Maletič, profesorica doktorica Brigita Skela Savič in docentka doktorica Mojca Dobnik, ki bo tudi predavateljica.

Na kratko o predavateljici pa to, da je vse svoje poklicno področje zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru od začetkov na Oddelku za anestezijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečine, do Klinike za interno medicino.

Ves čas se ob delu izobražuje tako je na Fakulteti za management pridobila naziv magistra znanosti, današnje predavanje pa je izsek njene doktorske dizertacije. Je tudi habilitirana isokošolska učiteljica, članica razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego, recenzentka v reviji Obzornik zdravstvene nege in članica delovne skupine Nursing Now.

PROPUŠTENA NJEGA: MEĐUNARODNI I VIŠEDIMENZIONALNI ASPEKT – katerega soavtorica je tudi prof. dr. Olga Riklikienė iz Litve. Morda samo še prevod naslova: NEIZVEDENA ZDRAVSTVENA NEGA – mednarodni in večdimenzionalni vidik.

Poklicna pot gospe Branke Rimac je razgibana in bogata, trenutno pa je zaposlena v Kliničkom bolničkom centru v Zagrebu na mestu vodje oskrbovalnih – logističnih služb. Poleg strokovnega dela je gospa Rimac dolga leta vodila tudi hrvaško strokovno organizacijo – HUMS (Hrvatska udruga medicinskih sestara) s katero ima Zbornica – Zveza sklenjen tudi mednarodni dogovor. V času vodenja HUMS-a je bila gospa Rimac tudi članica boarda EFN in en mandat tudi podpredsednica EFN (Evropska federacija združenj medicinskih sester) Njeno posebno področje, ki mu ves čas posveča veliko pozornosti je tudi etika v zdravstveni negi. Prav na tem področju je prejela tudi pomembne mednarodne nagrade. Gospa Brankica Rimac je tudi častna članica Zbornice – Zveze in doktorantka sociologije na Hrvatskom katoličkom sveučilištu.

Dora Lešnik Mugnaioni (»MUNJAJONI«) s prispevkom Ali je kultura nenasilja naša vrednota?

V zadnjih dneh novembra – med 25 .novembrom in 10. decembrom vsako leto potekajo tudi Mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami in otroki. Letos bi, če bi bili časi drugačni te dni še posebej obeležila Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, ki deluje pod okriljem Zbornice – Zveze že 20 let! To je bila prva takšna formalna skupina, ki je na Slovenskem delovala v okviru neke poklicne skupine, kar kaže na dvoje: na zaznano potrebo ter na jasno vizijo. Oboje je imela Delovna skupina vse od začetka.

V skupini je v 20 letih delovalo veliko članic in članov Zbornice-Zveze, ki so svoje znanje, voljo in vrednote združevali v različnih projektih: v okviru izobraževanj in usposabljanj za članstvo; na vladnih in nevladnih posvetih; pri svetovanju in pomoči članom z izkušnjo nasilja; v nacionalnih kampanjah ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami; pri raziskavi o pojavnosti nasilja v zdravstveni in babiški negi leta 2011; pri pripravi gradiv, protokolov, priporočil idr.

V timu imamo problem – ali vidimo več možnosti za rešitev? Aljoša Lapanja , dipl. z.n., univ. dipl. soc. ped., Irena Špela Cvetežar, dipl. m. s, Vesna Sekelj Rangus, dipl.m.s.

V zadnjih dneh novembra – med 25 .novembrom in 10. decembrom vsako leto potekajo tudi Mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami in otroki. Letos bi, če bi bili časi drugačni te dni še posebej obeležila Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, ki deluje pod okriljem Zbornice – Zveze že 20 let!
V skupini je v 20 letih delovalo veliko članic in članov Zbornice-Zveze, ki so svoje znanje, voljo in vrednote združevali v različnih projektih: v okviru izobraževanj in usposabljanj za članstvo; na vladnih in nevladnih posvetih; pri svetovanju in pomoči članom z izkušnjo nasilja; v nacionalnih kampanjah ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami; pri raziskavi o pojavnosti nasilja v zdravstveni in babiški negi leta 2011; pri pripravi gradiv, protokolov, priporočil idr.

Potreba novih generacij v zdravstveni negi “izkusiti nekaj novega”- izziv za zdravstveno nego 21. stoletja, Ivanka Limonšek, dipl.m.s., univ.dipl. org

Naslov predavanja si je izbrala predavateljica Ivanka Limonšek, ki je vso svojo poklicno pot predana otrokom in mladostnikom. Začetki njenega dela segajo v dispanzer za predšolske in šolske otroke v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca v Mariboru. Kasneje jo je pot zanesla v Dornavo.

V Zavodu za usposabljanje in delovno varstvo Dornava je dolga leta vodila področje zdravstvene nege, sedaj je vršilka dolžnosti direktorice Zavoda. Je tudi habilitirana višja predavateljica na Visoki zdravstveni šoli v Celju in predsednica vaše strokovne sekcije, si mislite katere – medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pediatriji.

Duhovna oskrba kot del celostne obravnave pacienta – splošna priporočila, dr. Klelija Štrancar, univ. dipl. teologinja; pred. Andreja Mihelič Zajec, viš. med. ses., univ. dipl. org.

Obe priznani strokovnjakinji s področja zdravstvene nege sta članici delovne skupine, ki je v letošnjem letu pripravila Splošna priporočila za duhovno oskrbo v zdravstveni negi.

To so prva tovrstna priporočila, ki jih je pripravila Zbornica – Zveza in so nastala v sodelovanju s strokovnjaki različnih strok in področij. V času, ko so priporočila na razpolago, smo priča intenzivni, kratki obravnavi pacientov v kliničnih okoljih bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov na eni strani in velikemu naraščanju kroničnih pacientov v okviru dolgotrajne oskrbe. Obe dejstvi predstavljata za izvajalce zdravstvene nege velik izziv. Pomanjkanje časa za vzpostavitev pristnega odnosa s pacientom, (pre)veliko število pacientov na enega izvajalca zdravstvene nege in veliko pomanjkanje negovalnega osebja vrzel obravnave na tem področju le še poglablja. Prav zato so priporočila napisana v strnjeni, pregledni obliki in so namenjena vsem izvajalcem zdravstvene nege.

Njena luč – žarek upanja.

Zgodba spremlja tri dijake Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor: Vito, Karino in Luko.

Luka je zadnje čase zmeden in Karino skrbi zanj, predvsem ko z Vito ugotovita, da je Luka pozabil na pisno ocenjevanje znanja iz zdravstvene nege. Ko Luka ugotovi, da očitno ni dobro poslušal, se začne učiti, njegovo pozornost pa pritegne začetnica moderne zdravstvene nege, Florence Nightingale. Doma med učenjem zaspi in v spanju se mu odvrti njeno življenje, ki ga spodbudi k razmišljanju o pomenu zdravstvene nege. Lukove sanje nagovorijo tudi Karino in Vito, zato pripravijo predstavitev za nižje letnike, kar navduši profesorico, ki predlaga, da bi to predstavili še komu. Vita, Karina in Luka se predloga razveselijo in na taboru predstavijo zgodovino zdravstvene nege.

Zgodbo ves čas spremljajo prizori iz življenja Florence Nightingale, ki prikazujejo razlike in podobnosti tedanjega življenja s sedanjim.