Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije –
Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Ob železnici 30a, 1000 Ljubljana, tel. +01/544 54 80; e-naslov tajnistvo@zbornica-zveza.si
www.zbornica-zveza.si
V družbi mora veljati ničelna strpnost do nasilja
Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi predstavila priročnik Nasilje NE!
Ljubljana, 7. december 2022 – Ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami in svetovnem dnevu človekovih pravic je Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, ki deluje pri Zbornici – Zvezi, predstavila priročnik Nasilje NE!, namenjen obravnavi nasilja v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih. Priročnik prinaša predloge za obravnavo različnih pojavnosti nasilja, s katerimi se soočajo v zdravstveni in babiški negi s strani pacientov, stanovalcev ter svojcev ali sodelavcev. V zdravstvenih zavodih zaznavajo tudi nasilje v družini in partnerskih odnosih, zato priročnik prinaša predloge obravnav tudi za najbolj ranljive in pogoste žrtve nasilja v družini: otroke, ženske in starejše osebe. Prvič pa so se v zdravstveni in babiški negi lotili tudi področja nasilja nad pacienti, ki ga povzročajo drugi pacienti, njihovi bližnji ali zaposleni.
Nasilje se lahko zgodi vsakomur. Žrtev se mora zavedati, da zanj ni in ne more biti odgovorna, so poudarili sogovorniki na predstavitvi priročnika Nasilje NE!. Izpostavili so, da so zaposleni v zdravstveni in babiški negi pri nasilnih dejanjih lahko v različnih vlogah: lahko so žrtve, opazovalci, tisti, ki nudijo pomoč, a tudi storilci. Nasilje, ki se dogaja na delovnih mestih, je lahko posledica tako osebnih (npr. (ne)konstruktivnost pri reševanju konfliktov, razmerje moči v interakciji) in organizacijskih (npr. vodenje in kultura) kot družbenih dejavnikov (npr. vrednote, norme, zakonodaja).
»Preprečevanje in obravnava nasilja zahtevata celosten in kontinuiran pristop. Postati morata sestavni del organizacijske in družbene kulture. To je mogoče doseči le z izvajanjem različnih dejavnosti, kot so ozaveščanje strokovne in splošne javnosti o destruktivnosti in nesprejemljivosti nasilja, krepitev empatije ter ustrezen odnos do žrtev in nasilja, vključenost vsebin o prepoznavanju in obravnavi nasilja v vse vzgojno-izobraževalne programe in na vseh ravneh, zlasti pa sta nujna razvoj preventivnih dejavnosti ter sistematično usposabljanje za razvoj veščin in strokovnih praks soočanja z nasiljem,« je povedala Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze.
»Predstavljen priročnik je zbir uporabnih priporočil, kako ravnati, če smo v vlogi žrtve, če nasilje opazimo na svojem delovnem mestu, če smo na vodstvenem položaju in se moramo na zaznano nasilje odzvati ali pa smo delodajalec in pravno odgovorni, da ukrepamo. Prav tako ga je mogoče uporabiti v izobraževalne namene,« je priročnik predstavila njegova sourednica in soavtorica Dora Lešnik Mugnaioni, tudi zunanja strokovna sodelavka Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, ki deluje pri Zbornici – Zvezi.
Nasilje je mogoče uspešno preprečevati in obravnavati zgolj s sodelovanjem različnih strok, institucij, civilne družbe in tudi medijev. »Ključno je, da so vsebine s področja konstruktivne in nenasilne komunikacije in vrednot del učnih programov na vseh ravneh vzgojno-izobraževalnega sistema. Pomena delovnih okolij, v katerih je spoštovano dostojanstvo, bi se morali bistveno bolj zavedati tudi delodajalci – da ne bodo interni pravilniki namenjeni zgolj zadostitvi zakonskih obveznosti,« je poudarila Sonja Kovač, članica delovne skupine in soavtorica priročnika.
Medosebno nasilje je vedno tudi družbeni fenomen, tako po svojem nastanku kot po posledicah. Zato smo za njegovo preprečevanje odgovorni vsi, še posebno pa to velja za nosilce položajne in družbene moči. »V interesu družbe in njenih institucij je, da sistematično deluje proti nasilju, razvija preventivo, multiprofesionalno pomaga žrtvam in ob zaznavi nasilja nemudoma ukrepa. Nasilje namreč pušča posledice žrtvam, opazovalcem, organizacijam in skupnosti ter negativno vpliva na njihova življenja in delovanje,« je izpostavil Aljoša Lapanja, član delovne skupine in soavtor priročnika.
Darinka Klemenc, članica delovne skupine ter sourednica in soavtorica priročnika, je poudarila, da je eno najpomembnejših vodil, če s preprečevanjem in obravnavo nasilja mislimo resno, ničelna strpnost do vsakega nasilja, ne glede na organizacijski ali družbeni položaj storilca, vrsto nasilja in našo zunanjo oceno resnosti dogodka. »Zdravstvena in babiška nega je tako ena redkih poklicnih skupin – če že ne edina –, ki premore samoreflektivni pogled tudi na nasilje, ki ga povzroča sama. Izhaja namreč iz načela, da je v institucijah nujno preseči strpnost do nasilja ter ga obravnavati nediskriminatorno in odgovorno.«
Več o Zbornici – Zvezi
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) je strokovno, nevladno in nepridobitno združenje v Republiki Sloveniji, ki združuje več kot 16.000 članic in članov – medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Povezujejo se v organizacijo, ki šteje 11 regijskih strokovnih društev ter strokovno deluje v 32 strokovnih sekcijah.
Zbornica – Zveza je enovito strokovno in reprezentativno telo izvajalcev zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki si prizadeva zagotavljati sodobno, kakovostno ter varno zdravstveno in babiško nego za vse prebivalce Republike Slovenije ter ščititi strokovne interese članic in članov.
Dodatne informacije
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Ob železnici 30a
1000 Ljubljana
Tel: 01/544 5480
E-naslov: tajnistvo@zbornica-zveza.si