Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije –
Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, tel. +01/544 54 80; e-naslov tajnistvo@zbornica-zveza.si
www.zbornica-zveza.si
Prihodnost izobraževanja v zdravstveni negi v Sloveniji
Ljubljana, 28. november 2024 – Prebivalstvo se stara, uporabnikov zdravstvenih storitev je vse več. Bolezenska stanja so vse kompleksnejša, kar pomeni, da so nujna tudi poglobljena, nova znanja, ne samo v medicini, ampak tudi na področju zdravstvene nege, je bilo izpostavljeno na posvetu z naslovom Prihodnost izobraževanja v zdravstveni negi v Sloveniji, ki ga je ob 100-letnici izobraževanja medicinskih sester na Slovenskem, ki jo obeležujemo v letošnjem letu, organizirala Zbornica – Zveza. Na okroglih mizah, ki sta potekali v okviru posveta, so sogovorniki delili svoja videnja in izzive s področja srednješolskega ter do- in podiplomskega izobraževanja na področju zdravstvene nege pri nas.
Predsednica Zbornice – Zveze Monika Ažman je v svojem uvodnem nagovoru izpostavila, da je eden izmed ključnih namenov delovanja strokovne organizacije Zbornice – Zveze tudi skrb za izobraževanje ter dosego izobrazbe in znanja kot temeljnega pogoja za zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene obravnave pacientov. Poudarila je, da je zdravstvena nega pomemben del zdravstvenega in socialnega varstva ter skrbi za zdravje vseh prebivalcev Slovenije.
Udeleženci posveta so nato prisluhnili predavanjema Irene Keršič iz Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege pri Zbornici Zvezi, ki je predstavila tradicijo zdravstvenega šolstva zgodovino poklicnega izobraževanja na področju zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ter Adelije Perne iz Skupnosti zdravstva, farmacije, kemije in kozmetike, ki je spregovorila o stanju, mednarodni primerljivosti in prihodnosti izobraževanja tehnikov zdravstvene nege v Sloveniji. Pernetova je povedala, da je v preteklem šolskem letu srednješolsko izobraževanje zaključilo približno 950 dijakov zdravstvene nege, vendar jih mnogo ugotovi, da v zahtevnem delovnem okolju z neurejenimi delovnimi razmerami ne najdejo izziva, in zapustijo poklic. Veliko jih tudi nadaljuje šolanje, vendar se ne vpišejo vsi na visoke zdravstvene šole, tako da se izgubi mnogo tistih, ki bi lahko ublažili pomanjkanje zdravstvenih delavcev, je izpostavila Adelija Perne.
O stanju in mednarodni primerljivosti izobraževanja v zdravstveni negi na do- in podiplomski ravni je spregovorila prof. dr. Brigita Skela Savič, ki je predstavila tudi izzive za delodajalce in zdravstveno politiko. Povedala je, da v evropskem prostoru primanjkuje 600 tisoč zdravnikov ter kar 2,3 milijona medicinskih sester in 1,3 milijona drugih zdravstvenih delavcev. Med članicami OECD smo med 15-letniki, ki se odločajo za srednješolsko izobraževanje, priča zmanjšanju interesa za poklic v zdravstveni negi, in sicer v povprečju za osem odstotkov. Zaradi nezadovoljstva z delom je v porastu tudi zapuščanje poklica. Skela Savič je poudarila nujnost podaljšanja študija zdravstvene nege s treh na štiri leta ter predstavila usmeritve, pomembne za to, da se bodo mladi odločali za poklic v zdravstveni negi: jasen karierni razvoj, avtonomija dela, izboljšanje statusa strokovnjaka zdravstvene nege v zdravstvenem sistemu ter prevzemanje samostojnih vlog v zdravstveni obravnavi zdrave in bolne populacije v obliki specializacij in kliničnih specializacij.
Srednješolsko izobraževanje za poklic tehnik zdravstvene nege
Sledila je okrogla miza z naslovom Srednješolsko izobraževanje za poklic tehnik zdravstvene nege – vstop v poklic, potrebe po tehnikih zdravstvene nege in načrti za prihodnost, na kateri so razpravljali mag. Branka Hrast Debeljak z Direktorata za srednje in višje šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, Lucija Rojko iz Sektorja za kadre v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje, Adelija Perne iz Skupnosti zdravstva, farmacije, kemije in kozmetike, Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ter Danica Artnak iz Sekcije medicinskih sester v vzgoji in izobraževanju pri Zbornici – Zvezi in Alenka Bijol iz Splošne bolnišnice Jesenice.
Sogovorniki so izpostavili, da je v srednješolskem izobraževanju treba spremeniti ocenjevanje znanja. Poleg ocenjevanja teoretičnega znanja je treba vključiti tudi ocenjevanje odnosa dijakov do dela in do pacientov, njihovo komunikacijo in tudi čustveno stran, saj morajo biti bodoči izvajalci zdravstvene nege ne samo strokovni, ampak tudi humani in empatični. Poudarili so pomen mentorstva dijakov pri praktičnem pouku v kliničnih okoljih in kasneje pri uvajanju v delo ter opozorili na nujnost sistemske ureditve praktičnega usposabljanja dijakov z delom. Izpostavili so tudi nujnost sprejetja kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni negi ter izboljšanje delovnih pogojev za zadržanje obstoječega kadra in pritegnitev mladih v poklic.
Do- in podiplomsko izobraževanje v zdravstveni negi
Sogovorniki na drugi okrogli mizi, ki je potekala pod naslovom Dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje v zdravstveni negi – prehod na univerzitetni študij in podiplomske specializacije, so bili Urban Kodrič z Direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Lucija Rojko iz Sektorja za kadre v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje, prof. dr. Brigita Skela Savič s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, pred. dr. Manca Pajnič z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, izr. prof. dr. Mateja Lorber s Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru ter Nataša Piletič iz Splošne bolnišnice Novo mesto.
Predstavnice zdravstvenih fakultet so poudarile, da so študenti zdravstvene nege zaradi obsega vsebin med študijem preobremenjeni, zaradi česar se fakultete zavzemajo za podaljšanje študija zdravstvene nege s treh na štiri leta. Na ta način bi razbremenili študente, obenem pa bi na marsikaterem področju lahko poglobili vsebine. Ob tem je bila poudarjena nujnost kontinuiranega vertikalnega izobraževanja, torej da mora biti omogočena neprekinjena vertikalna izobraževalna pot od srednješolskega izobraževanja pa vse do akademske ravni. Na okrogli mizi je bilo izpostavljeno tudi, da v delovnih okoljih v bolnišnicah opažajo visoko teoretično znanje študentov, ki zaključijo izobraževalni proces, vendar ga ne znajo povezati s prakso. Zato se ob vstopu v delovni proces počutijo negotove in neopolnomočene, kar lahko vodi do fluktuacije znotraj poklica ali pa celo do odhodov iz poklica. Na okrogli mizi je bilo poudarjeno tudi, da so vrednote današnjih generacij drugačne, ne zanimajo jih hierarhični odnosi, želijo jasen karierni razvoj ter lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, saj jim prosti čas veliko pomeni.
100 let izobraževanja medicinskih sester na Slovenskem
V letu 2024 slovenska zdravstvena nega in z njo poklic medicinske sestre različnih izobrazbenih ravni in obeh spolov obeležuje 100-letnico začetkov izobraževanja. V profesionalni skrbi za ljudi – bolne in zdrave – so se v Sloveniji v tem stoletju dogajali veliki premiki, dosežen je bil pomemben razvoj stroke zdravstvene nege.
Za delo v preventivnih socialnovarstvenih ustanovah in bolnišnicah kot kurativnih ustanovah so se v Kraljevini SHS začele ustanavljati strokovne šole za področje zdravstvene nege. Leta 1923 je bila ustanovljena Šola za sestre v okviru Zavoda za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani, pouk pa se je začel izvajati 3. januarja 1924, zato ta datum predstavlja enega izmed prvih mejnikov v razvoju strokovnega zdravstvenega šolstva za današnji poklic medicinske sestre in stroko zdravstvene nege na Slovenskem.
Več o Zbornici – Zvezi
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) je strokovno, nevladno in nepridobitno združenje v Republiki Sloveniji, ki združuje 17.000 članic in članov – medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Povezujejo se v organizacijo, ki šteje 11 regijskih strokovnih društev ter strokovno deluje v 32 strokovnih sekcijah.
Zbornica – Zveza je enovito strokovno in reprezentativno telo izvajalcev zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki si prizadeva zagotavljati sodobno, kakovostno ter varno zdravstveno in babiško nego za vse prebivalce Republike Slovenije ter ščititi strokovne interese članic in članov.
Dodatne informacije
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Ob železnici 30a
1000 Ljubljana
Tel: 01/544 5480
E-naslov: tajnistvo@zbornica-zveza.si