Prejemnica naziva častni član Zbornice – Zveze v letu 2020 je dr. Verena Tschudin, za prispevek k razvoju poklicne etike v zdravstveni in babiški negi v Sloveniji

Obrazložitev predloga za podelitev častnega članstva Zbornice – Zveze

Predstaviti dr. Vereno Tschudin, ki ji podeljujemo častno članstvo v naši organizaciji, njeno izjemno bogato strokovno delovanje in tudi njen subtilen, human odnos do sočloveka in sveta okrog sebe, ni mogoče na enostaven način. Njenega prispevka k svetovnemu in tudi k slovenskemu razvoju stroke zdravstvene nege, zlasti področja poklicne etike medicinskih sester se ne da izmeriti, zagotovo pa ga bodo zaznavale tudi prihajajoče generacije.

V našem prostoru je mnogim poznana kot skoraj 20 – letna urednica strokovne revije Nursing Ethics. In tudi po prevodu ene od njenih številnih knjig, saj v praksi skoraj ni seminarske, diplomske, magistrske naloge ali strokovnega članka s področja poklicne etike, kjer med literaturo ne bi bila navedena knjiga »Etika v zdravstveni negi – razmerja skrbi«.  Avtorica je s predavanji o aktualnih vprašanjih iz poklicne etike v več prispevkih, predavanjih in strokovnih srečanjih v Sloveniji vzbudila željo po poglobljenem pristopu, raziskovanju in implementaciji poklicne etike tako v teoriji kot v praksi – za večjo etično občutljivost v profesionalnih (in človeških) odnosih v zdravstvu.

Poleg prevoda njene knjige smo se z dr. Vereno Tschudin v Sloveniji sodelovali na mnogih drugih področjih, ne le kot s svetovno strokovnjakinjo, učiteljico, temveč tudi kot z izjemno razgledano strokovnjakinjo in istočasno s skromno, zelo čutečo osebo, ki je vedno našla čas za poglobljeno, umirjeno razpravo, četudi smo z njo reševali najtežje etične dileme, ki so se nam dogajale v praksi.

Predvidevamo, da je bila prvič vabljena predavateljica pri nas leta 2001 (Sekcija v managementu), v istem času je imela tudi srečanje s študenti na ZF Ljubljana, nato je redno aktivno sodelovala na različnih kongresih, simpozijih in drugih dogodkih; naj jih nekaj naštejemo, zagotovo pa niso vsi: 2003 na simpoziju DMSBZT Ljubljana ob predstavitvi knjige Zdravstvena nega v luči etike, tudi srečanje z raziskovalno skupino pri društvu, leta 2004 je bil v Obzorniku zdravstvene nege objavljen njen članek Strokovna, etična in pravna odgovornost: Širša perspektiva. Več prispevkov je objavila v različnih zbornikih z naših strokovnih dogodkov. Leta 2006 je bila vabljena predavateljica na strokovno srečanje DMSBZT Maribor, leta 2008 pa na svetovni kongres enterostomalne terapije WCET v Ljubljani (Zbornica – Zveza), 2011 na konferenco na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli, 2013 na konferenco Fakultete za zdravstvene vede Maribor, kjer je posebej veliko sodelovala pri urejanju strokovnih člankov. Veliko tega je delala kot prostovoljka. Zagotovo smo mnogo njenega aktivnega sodelovanja v naši stroki izpustili, naj nam oprosti, a za vsak dogodek in vsako pomoč smo ji hvaležni.

Odzivala se je vedno, ko smo potrebovali njeno znanje, izkušnje, empatijo, toplino ali samo druženje. Neprecenljivo.

V Utripu sta bila objavljena z njo dva intervjuja: leta 2004 z Veroniko Pretnar Kunstek  in leta 2014 z Darinko Klemenc in Darjo Ovijač. V slednjem nam sporoča: »Medicinskim sestram ni treba poznati vseh teoretičnih podrobnosti s področja etike, vendar pa morajo dobro vedeti, kaj je prav in kaj ne – in zakaj. Vedeti morajo, kaj je dobro in prav, zakaj sta resnica in poštenost tako pomembni v odnosih, kako delovati pravično, ko se soočajo s pomanjkanjem delovne sile in finančnih sredstev, in kaj pomeni svoboda tako v družbi na splošno kot tudi v delovnih kolektivih, kjer mora dobro v posameznikih – in še zlasti v ranljivih posameznikih – predstavljati razlog za njihovo delo. Spoštovanje posameznika (vključno s samimi medicinskimi sestrami) je ključni dejavnik v zdravstveni negi«.

Nekaj ključnih podatkov iz njene bogate karierne in osebnostne poti:

Izobraževanje: diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica, diploma iz veščin svetovanja, dipl. ing. znanosti, magisterij iz umetnosti, doktorat iz filozofije. Na  njeni poklicni poti je veliko izkušenj tako na strokovnih področjih kot na različnih lokacijah zaposlitve (Jeruzalem, več delovišč v Londonu in okolici); bila je tudi svobodna pisateljica in publicistka.

Bogate izkušnje si je pridobivala kot medicinska sestra v kliničnem okolju (intenzivna terapija, onkologija, paliativa,…), kot raziskovalka, predavateljica, pa tudi kot direktorica in predsednica Mednarodnega centra za etiko v zdravstveni negi (ICNE), kjer so se izobraževale tudi nekatere medicinske sestre iz Slovenije. Dr. Verena Tschudin je še vedno strokovno aktivna, tudi mednarodno; med drugim je v zadnjem času sodelovala pri zadnji prenovi Kodeksa etike ICN.

S prispevki ali vabljena predavateljica je bila aktivna na številnih strokovnih dogodkih na različnih koncih sveta. Od nje smo se mnogi učili etike v praksi – v najširšem pomenu besede -, ko nam je na primer prijazno razložila, da zaradi omejitve letalskih milj, ki jih ima v načrtu na leto, ne more več na naš kongres. In smo razumeli. In to v času, ko se o tem še ni dosti govorilo. Asketinja v praksi , čisti etični pogled na svet, življenje in svojo eksistenco. Vedno prijazno zadržana, odlična poslušalka in sogovornica, strokovnjakinja in človek, ki želi pustiti na svetu ničen ogljični odtis. Ko smo se imeli nekateri priložnost srečati z njo na kakšnem dogodku na bilo katerem koncu sveta, je iz nahrbtnika običajno vzela lično vrečko karamelnih bonbonov, ki jih je izdelala sama, in jih delila znancem in prijateljem. Njene novoletne voščilnice so nekaj posebnega, naredi jih sama, vse leto zbira liste iz narave, napiše še pismo, ne par besed, in počaščeni tisti, ki jih prejemamo. Hvala, draga Verena.

Njen opus izdanih knjig, objavljenih strokovnih člankov, številnih recenzij in drugega je nemogoče našteti. Na spletni strani www.goodreads.com recimo zasledimo, da ima  V. Tschudin 20 knjig na Goodreadsu z oceno 15. Najbolj priljubljena je Ethics in Nursing: The Caring Relationship.

Za zaključek in popotnico: ko smo jo leta 2014 v intervjuju vprašali, kaj jo v življenju navdaja z radostjo, je odgovorila, da »pogosto majhne stvari: ko vidi cvetlico rasti na poti, ko sreča ptico, ko čez cesto koraka gosenica ali ko opazuje oso, kako z okenske police praska les za svoje gnezdo. Vsi ti majceni in komaj opazni dogodki, ki jih sprejema kot povsem nepričakovana, dragocena darila.

Letos pred nekaj tedni pa je napisala (D. Klemenc): »Zdi se, da smo v zadnjih mesecih živeli zelo podobno, ker opisujete skoraj iste stvari, kot so se zgodile v naših dveh državah. S tem virusom se je toliko spremenilo in imate prav, tudi ljudje so se spremenili, zato moramo razmišljati drugače in spremeniti stare navade. In kdaj lahko spet objamemo družino in prijatelje? Toliko smo vzeli samoumevno in se moramo naučiti prilagajati. Mislim, da se moramo predvsem še enkrat naučiti, da smo vsi odvisni drug od drugega in sodelujemo. Poudarek na “jaz” v zadnjih desetletjih je naredil veliko škode, zdaj pa vidimo, da se moramo iz “jaz-družbe” spet premakniti v “družbo-mi”. To je morda očitno za ljudi naše starosti, za mlade pa bo to v marsičem precej čudno. Mislim, da bo poučevanje etike bolj pomembno kot kdaj koli prej.