Okoljski hrup negativno vpliva na naše zdravje
Ljubljana, 28. april 2020 – Živimo v svetu hrupa, zvočno okolje pa močno vpliva na nas četudi se tega največkrat niti ne zavedamo. Okoljski hrup negativno vpliva na naše zdravje in počutje, ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o okoljskem hrupu, ki ga obeležujemo vsako zadnjo sredo v aprilu – letos je to 29. april –, sporoča Zbornica –Zveza. Okoljski hrup predstavlja enega najresnejših vzrokov bolezni v Evropi, po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) naj bi bil celo na drugem mestu, takoj za onesnaženostjo zraka.
Hrup je eden najbolj podcenjenih onesnaževalcev okolja, saj v zavesti ljudi ne predstavlja pomembnega vira, ki škoduje in nepopravljivo vpliva na kakovost življenja. SZO navaja, da je 30 odstotkov ljudi v EU vznemirjenih zaradi hrupa podnevi, 20 odstotkov ljudi pa moti hrup tudi med spanjem, kar ima lahko resne posledice za zdravje. Med občutljive skupine sodijo zlasti starejši ljudje, osebe z avtoimunskimi obolenji, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, nosečnice, dojenčki in majhni otroci.
Po podatkih SZO raven hrupa, ki je manjša od 70 dB (jakost zvoka pri normalnem govoru v mirnem prostoru znaša 60 dB), ne škoduje živim organizmom, ne glede na to, kako dolgo traja izpostavljenost hrupu. Izpostavljenost hrupu nad 85 dB, ki traja več kot 8 ur dnevno, pa negativno vpliva na naše zdravje ter kakovost življenja.
»Posledice izpostavljenosti prekomernemu hrupu se pojavljajo počasi in ko jih opazimo, je največkrat že prepozno. Ob dolgotrajni nezaščiteni izpostavljenosti hrupu začnejo odmirati čutne celice v notranjem ušesu, kar vodi v postopno, nepopravljivo izgubo sluha. Žal pa taka izguba sluha ni značilna samo za starejše prebivalstvo, čedalje več je tudi mlajših, celo mladostnikov, ki jim dokažemo izgubo sluha zaradi izpostavljenosti hrupu, na primer zaradi poslušanja preglasne glasbe in nošenja slušalk,« opozarja Sonja Krajnik, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v otorinolaringologiji pri Zbornici – Zvezi.
Posledice prekomernega hrupa
Prekomerna izpostavljenost hrupu ima za posledico tudi motnje spanja. Kratkoročni učinki motenj spanja so spremembe v razpoloženju ter zmanjšane kognitivne sposobnosti, saj hrup vpliva na delovanje možganov, ki postanejo slabše odzivni. Zvočno onesnaženje že dolgo povezujejo tudi s srčno-žilnimi boleznimi. Ob prekomernem hrupu se namreč sproži stresna reakcija, ki vključuje odziv živčnega sistema, poveča se raven stresnega hormona, zviša se krvni tlak, začneta se sproščati adrenalin in kortizol. Dolgotrajno izpostavljanje sistema stresnim hormonom poškoduje srčno-žilni sistem, poveča se možnost za infarkt ter druge bolezni. Dokazano je, da lahko učinki hrupa vplivajo tudi na bolezni dihal in prebavil, na duševne motnje ter imunski sistem. V zadnjih letih postaja ozaveščenost o okoljskem hrupu, ki predstavlja tako državni kot evropski in svetovni problem, čedalje večja. Sprejetih je bilo več direktiv o varovanju pred pretiranim hrupom, saj se voditelji držav zavedajo, da zvočna onesnaženost s prekomernim hrupom vpliva na slabšo kakovost življenja ljudi ter vodi v mnoge bolezni, povezane s tem.
Zaščita pred pretiranim hrupom
Zvočnemu onesnaženju se ne moremo popolnoma izogniti. Kadar smo izpostavljeni pretiranemu hrupu, uporabljajmo čepke za ušesa, saj lahko z njimi zmanjšamo hrup. Če poslušamo glasbo, naj bo jakost primerna, prav tako se odsvetuje uporaba slušalk. Znano je, da uporaba sobnih rastlin na okenskih policah ter nasaditev dreves v okolici stanovanjskega objekta zmanjša hrup v stanovanju za 5–10 dB. Prav tako ugašajmo telefone, tablice in računalnike, predvsem pa ponoči ne imejmo naprav v spalnici, saj zvoki in opozorila naprav motijo naš spanec, še svetuje Krajnikova.