Podpora prizadevanjem študentk in študentov po prenehanju spolnega nadlegovanja na slovenskih visokošolskih zavodih
V Delovni skupini za nenasilje v zdravstveni in babiški negi že dlje časa v medijih spremljamo prizadevanja študentk in študentov, ki opozarjajo na pojav spolnega nadlegovanja na njihovih visokošolskih zavodih in smo jih v izjavi za javnost ob dnevu človekovih pravic 10. decembra 2020 tudi podprli.
Prav medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki smo kot prva poklicna skupina v državi in med redkimi v svetu že pred dvajsetimi leti (1999-2000) izvedli prvo nacionalno raziskavo o pojavnosti vseh vrst nasilja (tudi spolnega) na naših delovnih mestih in s tem prebili zid molka ter opozorili, tudi v javnosti, na to, takrat še popolnoma prikrito, tabu temo v naši družbi. Spolno nadlegovanje je napad na dostojanstvo posameznice ali posameznika, ki lahko povzroča velike osebne stiske ter strah, sram, nemoč, krivdo, brezizhodnost pri žrtvi, še posebno, če delovno in organizacijsko okolje nadlegovanje zanika, minimalizira, omalovažuje ali ga celo podpira. Gre za nasilje, ki je v vseh oblikah spolnega nadlegovanja v naši družbi prepovedano, če pa ga povzroča nadrejena oziroma položajno močnejša oseba, pa gre za zlorabo moči, ki je nedopustna in kazniva.
Zato v delovni skupini podpiramo študentke, ki v zadnjem času opozarjajo na pojav spolnega nadlegovanja na svojih visokošolskih zavodih, se organizirajo in na ta nedopustni pojav opozarjajo tudi v medijih. Upamo, da so se vodstva visokošolskih zavodov na izjave študentk že odzvala in ustrezno ukrepala, v skladu z zakonodajo ter svojimi in univerzitetnimi internimi akti. Pri tem želimo opozoriti, da je vloga vodstev v organizacijah pri preprečevanju spolnega nadlegovanja in drugih oblik nasilja ali kršenja temeljnih človekovih pravic ključna in da odgovornost vodstev za učinkovito ukrepanje ter zaščito žrtev nasilja določa tudi zakonodaja.
V položaju študentk vidimo vzporednico z našo poklicno skupino, saj smo tako študentke kot medicinske sestre družbena skupina z malo položajne in družbene moči. Vpetost v hierarhične odnose, neenaka porazdelitev moči med spoloma v institucijah ter družbi ter še vedno močno prisotne kulturne norme, ki nasilje (predvsem nad ženskami) minimalizirajo ter dopuščajo, so dejavniki, ki
nedvomno vplivajo na to, da smo kot pripadnice ranljivih družbenih skupin deležne več nasilja – tako medosebnega kot sistemskega.
Pred 20 leti smo si upale na ta pojav opozarjati v zdravstveni in babiški negi in dosegle, da se je odnos sodelavcev, vodstev in širše javnosti do nas precej izboljšal in da se je pričela uveljavljati manjša strpnost do spolnega nadlegovanja in drugih oblik nasilja na delovnem mestu. To je med drugim potrdila tudi ponovljena raziskava o pojavnosti nasilja v zdravstveni in babiški negi leta 2011.
Glede na svetovno razsežnost in vpliv gibanja »#MeToo« oziroma »#jaztudi«, trdno verjamemo, da spreminjajoča se kultura in vse manjša strpnost do nasilja vodijo k večji zaščiti študentk in študentov pred spolnim in drugimi oblikami nasilja.
Zato študentke in študente javno podpiramo in spodbujamo, da odkrito spregovorijo in izrazijo svoje nestrinjanje s spolnim nadlegovanjem in drugimi oblikami nadlegovanja ter nasilja, da izrazijo svoje zahteve po spoštovanju človekovih pravic ter pravico do študija in življenja brez nasilja. Prav tako jih podpiramo pri zavzemanju za dostojanstvo in da lahko legitimno izrazijo svoje stiske, čustva in stališča ter da imajo pravico reči NE!. In NE je vedno zgolj in samo NE. Z NE! je potrebno vztrajati in zahtevati, da odgovorni ukrepajo, saj se bo nasilje /nadlegovanje sicer nadaljevalo in stopnjevalo. Gre za boj za uveljavitev načela ničelne strpnosti do vseh vrst nadlegovanja in nasilja, ne glede na to, v kakšnem okolju živimo in/ali delujemo.
Za pomoč in podporo vsem, ki imajo izkušnjo nasilja, so vam na voljo priporočila, ki smo jih v delovni skupini pripravili za preprečevanje različnih vrst nasilja v partnerskih in družinskih odnosih ter v delovnih okoljih. Dosegljiva so tukaj Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi. V naslednji številki Utripa v februarju 2021 pa bo izšel tudi dokument PRIPOROČILA ZA OBRAVNAVO SPOLNEGA NADLEGOVANJA IN NADLEGOVANJA ZARADI SPOLA NA DELOVNEM MESTU.
Skupaj proti nasilju! Le skupaj zmoremo!
Darinka Klemenc, Dora Lešnik Mugnaioni, Irena Špela Cvetežar, Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi
Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze