12. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji

Strokovna sekcija se trudi izvajati strokovne in programske naloge Zbornice – Zveze na področju strokovnega izpopolnjevanja, strokovnih smernic in standardov. Aktivno se vključujemo v pripravo priporočil za strokovno delo na področju kirurške zdravstvene nege.

Naša vizija je postati strokovni tim, ki bo podpiral kirurško zdravstveno nego, ki bo vključevala z dokazi podprto prakso zdravstvene nege. Spodbujali bomo znanstveno-raziskovalno delo na področju ZN kirurškega bolnika. S strokovnim povezovanjem in zavzetostjo se bomo trudili za zadovoljstvo vseh članov na področju kirurške zdravstvene nege.

Velika množica strokovnjakinj in strokovnjakov, ki poleg pacientov »neguje« tudi lastno organizacijo in udejanja svoje poslanstvo, si praznovanje več kot zasluži. Izvajalci zdravstvene in babiške nege in oskrbe, ki predstavljamo več kot polovico vseh zdravstvenih delavcev v državi, smo ključni za sistem zdravstva in stebri vsake zdravstvene, socialno varstvene in sorodne inštitucije, kjer je govora o zdravju ali bolezni. Praznujemo torej s ponosom, z zavedanjem, da se razvoj stroke in organizacije ob takšnih prelomnicah ne ustavlja, kvečjemu obratno, dogodek nam daje novih moči in idej za nadaljnjo rast in razvoj, poglobljeno razvijanje profesionalne skrbi za človeka, bolnega ali zdravega, v vseh življenjskih obdobjih, situacijah in okoliščinah.
Razvoj Sekcije si zasluži pogled skozi prizmo zgodovine, pogled za nazaj, tudi za soočanje s sedanjostjo in postavljanje vizije za naprej.

Sedanja Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji je bila ustanovljena pod tedanjim okriljem Zveze društev medicinskih sester z nazivom Sekcija kirurškim medicinskih sester. Pobudnica za ustanovitev je bila gospa Greta Zver, pisal se je datum 1. oktober 1982.

GRETA ZVER je bila predsednica sekcije med leti 1982 – 1986, 1988 – 1990 in 1993 – 2001.

Ustanovitev sekcije je sovpadala s prvim izobraževanjem, na katerem so bile predavane teme iz kirurgije v smislu timskega pristopa. Predavali so: zdravnik specialist predavanega področja in medicinska sestra, ki je delovala na omenjenem področju ali medicinski tehničar, pa tudi fizioterapevti zaradi timskega pristopa. Prisotnih je bilo 117 poslušalcev, kotizacija je stala 400 din.
Še istega leta, decembra, je bilo organizirano že drugo izobraževanje, ki ga je pripravil Pediatrični oddelek kirurških strok iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
V mandatih je Greta Zver poskrbela vsako leto za eno izobraževanje spomladi in eno jeseni, običajno je šlo za 2-dnevno izobraževanje, vedno na drugi lokaciji v Sloveniji.
Predavanja so bila organizirana tako, da ne samo, da so se dotikala kirurških tem, izobraževanja so potekala tudi na temo bolnišničnih infekcij, medosebnih odnosov in timskega dela. Strokovni program je bil popestren z medicinsko razstavo ter modno revijo. V sklopu izobraževanj je organizirala Sekcija tudi ekskurzije in oglede novih kirurških oddelkov kot oglede novoustanovljenih ali strokovno naprednih oddelkov slovenskih bolnišnic.
Na rednih sestankih in občnih zborih so v času njenega predsedovanja govorili o delu in naprednih znanjih sekcije, pa tudi finančnem stanju.
Sekcija je skušala ujeti enotno metodo dela na kirurškem področju v celi Sloveniji.
Ves čas njenega predsedovanja se je sodelovalo tudi s predstavniki delovnih organizacij farmacevtske in kemične industrije, ki so jih tako sprotno seznanjali z novostmi na tem področju.
19.11.1990 Greta Zver v letnem poročilu zapiše:
»Človeku je toplo pri srcu, ko malo utrujen predaš delo, ki si ga ustanovil na lastno iniciativo, ga opravil z vsem žarom in nazadnje slišiš od kolegic: »Še več takšnih seminarjev sekcije kirurških medicinskih sester si želimo«.
Z zadovoljstvom moram priznati, da je sekcija resnično dosegla svoj cilj, cilj, ki si ga je zadala ob ustanovitvi in sicer strokovno izpopolnjevanje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, da bi nudili zdravstveno nego na najvišji stopnji svoje pristojnosti, da bi se z vsem elanom trudili za ohranjanje življenja, ki je tako dragoceno in na žalost samo eno.«
18.5.1993 je v Poročilo strokovnega seminarja zapisano:
… »Vsi predavatelji so bili iz Onkološkega inštituta Ljubljana in s Klinike za plastično kirurgijo in opekline Ljubljana.
Predavanja so bila podana na visoki strokovni ravni, zelo dobra, izčrpna in na koncu predavanja so bile živahne diskusije.
Udeležba na seminarju je bila ogromna, dvorana je bila polno zasedena (360 udeležence).«
V letu 1994 so predavanja zajela tudi mejna področja kirurgije, da so s tem zainteresirali večji avditorij. Povprečno je bilo 200 pasivnih udeležencev izobraževanj.
V letu 1995 je vsebina na dvodnevnem seminarju poleg kirurških tem zajemala tudi kako vzpostaviti dobre medsebojne odnose v timu, nega umirajočega bolnika…
Leta 1996 je bila Greta Zver s strani sekcije predlagana za zlati znak Zbornice zdravstvene nege Slovenije.
Leta 1997 je bil na sestanku sprejet sklep, da člani Sekcije izvršnega odbora na strokovnih seminarjih ne bodo plačevali kotizacije. V času njenega tretjega mandata je bil izdan drugi zbornik predavanj Sekcije s prispevki predavateljev. Prvi zbornik predavanj pa so izdali ob 10. obletnici delovanja Sekcije leta 1992.
Vse od leta 1997 do danes je tako vsako leto ob izobraževanju izdan zbornik vseh predavanj.
Naj omenim še letnico 2000, ki jo zaznamuje preimenovanje Sekcije kirurških medicinskih sester v Sekcijo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji.
Greta Zver od ustanovitve pa do leta 2001 ostaja zelo aktivna članica sekcije, tudi ko ni bila predsednica je veliko predavala tako v Sloveniji kot tujini.

MIRJANA MILOŠEVIČ je bila predsednica sekcije med letoma 1986 in 1988.

Nadaljevala je vodenje sekcije v stilu rdeče niti Grete Zver, ki ji je bila v veliko pomoč, saj je ostala članica izvršnega odbora.
Iz zapisnikov je moč v obdobju njenim predsedovanja razbrati prvič omenjeni izvoljeni širši odbor Sekcije, ki je sestavljal 12 članov (iz vsake slovenske bolnišnice po 1 član).
Izobraževanja so potekala na temo povezovanja vseh sodelavcev kirurškega tima, na temo bolečine, psihičnih stanj pacienta na kirurških oddelkih.
V poročilu je Mirjana Miloševič leta 1988 zapisana:
»Na seminarjih se seznanjamo z novostmi na področjih kirurgije in zdravstvene nege kirurških bolnikov. Sekcija se trudi, da sistematično obdeluje celotno kirurško področje. Podobno se zavedamo, da medicinske sestre in tehničarji moramo biti široko strokovno razgledani, da lahko nudimo zdravstveno nego na najvišji stopnji svoje pristojnosti. S tako zdravstveno nego bomo pomagali bolniku za čimprejšnje okrevanje od zdravnika pa si pridobimo še tako potrebno znanje. Predvsem so pestre diskusije pri vsakem predavanju, saj ravno v diskusijah menjamo svoje izkušnje, mnenja in navade. Po napornem dnevu pa se prileže družabni večer, v katerem sestre rade pokramljamo.«

MARTA GANTAR je bila predsednica sekcije med letoma 1990 in 1992.

Marta Gantar se je zaposlila leta 1970 v Splošni bolnišnici Novo mesto na kirurškem oddelku kot srednja medicinska sestra. Po nekaj letih dela se je vpisala na Višjo šolo za zdravstvo v Ljubljani in jo 1983 končala. V 36 letih delovne dobe je spoznala delo na različnih enotah kirurgije. Začela je v enoti intenzivne nege, nadaljevala v operacijski sobi kot operacijska medicinska sestra in nato na oddelkih kirurgije kot glavna sestra kirurškega oddelka, kjer je delala vse do odhoda v pokoj.
Aktivno se je vključila v Društvo medicinskih sester Novo mesto, bila po en mandat predsednica Sekcije kirurških medicinskih sester v letih 1990-1992 in kasneje Sekcije medicinskih sester v enterostomalni terapiji. Sodelovala je pri ustanavljanju Društva za oskrbo ran DORS in v njem aktivno delala do upokojitve.
Vso delovno dobo je stremela k pridobivanju strokovne izobrazbe tako zase kot tudi za vse sodelavce v zdravstveni negi. Obiskovala je šolo za enterostomalno terapijo in si tako pridobila naziv enterostomalna terapevtka. Skozi njene dejavnosti jo je pot pripeljala tudi do društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Novo Mesto, ki jo je leta 1996 predlagalo za zlati znak, ki ga je tudi prejela.
Ga. Marta Gantar zase pravi, da je ponosna na prehojeno pot.
»Vsaka pot je predstavljala nove izzive, drugačno delo in prinašala nove sodelavce. Še danes ne vem, ali so bile moje odločitve prave ali ne. Vem pa zagotovo, če bi se danes odločala za poklic, bi bila moja odločitev ista in če bi imela možnost, bi si izbrala isto pot in iste sodelavce.«

Vir: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji

Odsek uvodnega besedila prvega izdanega zbornika Sekcije ob 10 letnici delovanja:
»V minulih 10 letih smo se večkrat letno srečevali na seminarjih in strokovnih ekskurzijah, kjer smo reševali številna odprta vprašanja z vseh področjih kirurgij, ki so se porajala pri našem delu z bolniki. Spremljali smo novosti, izmenjevali izkušnje, poslušali predavanja najbolj eminentnih strokovnjakov in se preskušali v organizaciji seminarjev. Včasih laže, drugič teže smo se spoprijemali z organizacijskimi ugankami, in sicer vedno le ob svojem rednem delu. Srečevali smo se v vseh slovenskih regijah. Organizatorji seminarjev so se povsod potrudili, da so zastavljeni program uspešno izpeljali in da so se sodelujoči dobro počutili. V vseh 10 letih so v upravnem odboru Sekcije sodelovale sestre vseh kirurških oddelkov slovenskih bolnišnic, zato so danes lahko vse ponosne na opravljeno delo.«

Vir: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji

Gospa Marta Gantar je ob prejemu svečane zahvale dejala naslednje besede:
«V kolikor bi imela možnost še enkrat stopiti po tej poti, bi z veseljem stopila vsem izzivom na proti«. Z nasmeškom na obrazu pa dodala, da bi vse te obveznosti sprejela v kolikor bi imela ob sebi tako krasne sodelavce, kot jih je imela v času predsedovanja.
Ponosna je, da je v času njenega mandata ob deseti obletnici kirurške sekcije izšel prvi zbornik. Pove, da je le ta bil v primerjavi s sedanjimi zborniki zelo skromen, ampak za kirurško sekcijo neprecenljive vrednosti.
Takratno obeleženje desete obletnice je potekalo v Šmarjeških Toplicah, udeležba je bila neverjetno velika. Na prisrčen način opiše in pove, kako je na veliko množico obiskovalcev odreagiral njen takratni sodelavec predstojnik dr. Morela, povzela ga je z besedami »ja kaj si pa dala tem ljudem, da jih je toliko prišlo«.
V zaključnih besedah večkrat čutno doda, da je bilo v času predsedovanja lepo in da brez podpore vseh kirurških sester slovenskih bolnišnic ne bi bila tako uspešna pri svojem delu, kot je bila.

LILJANA WIGELE je bila predsednica sekcije med letoma 1992 in 1993.

Zaradi subjektivnih razlogov ga. Wigele, so 18. maja 1993 na izobraževanju soglasno izvolili novo predsednico Greto Zver.

IRMA RIJAVEC je bila predsednica sekcije med leti 2001 in 2011.

Irma Rijavec se je izobraževala na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani in leta 1984 diplomirala. Od leta 1987 je delala na kirurgiji Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici. Čez deset let je prevzela naloge glavne medicinske sestre kirurške službe in to delo opravljala do leta 2019.
Od leta 1989 je bila članica kirurške sekcije in v njej aktivno sodelovala, tudi z organizacijo seminarja in s pripravo predavanja v Novi Gorici, kasneje od leta 2001 do leta 2011, je bila predsednica Sekcije kirurških medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.
S profesionalnim delovanjem na področju kirurške zdravstvene nege ter organizacijo strokovnih izobraževanj, je kar 10 let povezovala kirurške medicinske sestre in zdravstvene tehnike vse Slovenije.
Z usmerjenostjo k strokovnemu razvoju zdravstvene nege kirurškega področja, svoje znanje in izkušnje podaja dijakom in študentom še danes.
Številne strokovne teme s kirurškega področja je uredila in zbrala v zbornikih predavanj, ob vsakoletnih srečanjih Sekcije. Z načelnim delovanjem skrbi še danes za učinkovito, predvsem pa varno zdravstveno nego kirurških pacientov. Njeno vodilo pri organiziranju in delu v zdravstveni negi je, kakovostna in na pacienta osredotočena zdravstvena nega. Je skromna in predana stroki zdravstvene nege, je zagovornik pacienta in v bolnišnici že vrsto let članica Etične komisije. Zavzema se za prepoznavnost in razvoj poklica medicinske sestre.
V 25 letih delovanja v Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji se je trudila uresničevati naloge Zbornice Zveze in se vedno borila za pravice medicinskih sester in za njihovo kompetentnost in enakovrednost znotraj zdravstvenega tima.
Preden je Irma Rijavec postala predsednica Sekcije, je bila članica upravnega odbora sekcije, kot po končanem predsedovanju do leta 2013.
Pod predsednikovanjem Irme Rijavec je bilo vsako leto organizirano 1-2 dnevno dobro obiskano izobraževanje, ki ga je spremljal zbornik predavanj.

Za svoje predano strokovno delo v Zdravstveni negi kirurškega pacienta je Irma Rijavec prejela leta 2009 srebrni znak od Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Vir: https://www.zbornica-zveza.si/o-zbornici-zvezi/zlati-znaki/dobitniki-zlatega-znaka-za-leto-2012/ (17.10.2022)

Irma Rijavec je leta 2012 prejela še zlati znak, ki ga podeljuje Zbornica – Zveza.

Vir: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji

Gospa Irma Rijevec je govor pričela z zahvalo življenju, da ji je namenilo to pot, saj verjame da ima vsak izmed nas nekje zapisano svojo pot. Pravi, da je vlogo predsednice dobila s strani ljudi, ki so v njej videli potencial in ji zaupali, saj je že po naravi človek, ki »deluje« in ne pusti stvari na pol. Pove, da je nadaljevala cilj predhodnice gospe Grete Zver, z željo, da bi nenehno izobraževali medicinske sestre. Posebno tiste, ki so že imele določena znanja in izkušnje, z namenom, da bi usvojeno znanje predajale skozi predavanja, praktične delavnice ter skozi napisane tekste v zbornikih na naslednje, mlajše generacije.
Poudari, da nikoli ne smeš izgubiti vodila v življenju, temveč vedno delovati po najboljših močeh.
Tekom delovanja se je ves čas trudila, da bi v mlajših kolegih prebudila empatijo, v želji in upanju, da bi pacient postal naša vrednota.
Hvaležna je za podporo kolegic, sodelavk in družine, ki so jo na tej poti predsedovanja podpirali. Doda, da ni bilo vedno lahko, saj se je kirurška sekcija prebijala skozi težke čase, vendar je tudi takrat zbrala moči in se obrnila na ljudi za katere je vedela, da ji ne bodo obrnili hrbta.
Zahvalo je zaključila na svojstven način, opomnila nas je, da je zdravje največja vrednota življenja in človeka, ter dodala »saj ko imaš zdravje, zmoreš vse«.

LIDIJA FOŠNARIČ je bila predsednica sekcije med leti 2011 in 2019.

Gospa Lidija Fošnarič je srednjo zdravstveno šolo obiskovala v Celju, šolanje nadaljevala na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru ter maja 2001 uspešno zagovarjala diplomsko delo in si pridobila naziv diplomirana medicinska sestra. Leta 2010 je magistrirala na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru in pridobila strokovni naslov magistrica zdravstvene nege.
Leta 2001 se je zaposlila v Splošni bolnišnici Celje na Oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo v enoti za intenzivno nego. Leta 2010 je prevzela vodenje Centra za bolezni ožilja v Splošni bolnišnici Celje, kjer so oblikovali združeno (kirurško in internistično), usklajeno, multidisciplinarno zdravstveno obravnavo pacientov z žilnim obolenjem. Leta 2020 pa je sprejela velik izziv vodenja tima zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Trbovlje. Je habilitirana predavateljica za področje zdravstvene nege in oskrbe na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za zdravstvene vede, kjer poučuje študente s področja zdravstvene nege. V kliničnem okolju pa je mentorica številnim dijakom srednje zdravstvene šole, kot tudi študentom ostalih fakultet za Zdravstvene vede, ki prihajajo na klinično usposabljanje. V njenem profesionalnem delovanju so v ospredju empatičnost, strokovnost in natančnost.
Ves čas svoje poklicne in akademske poti je še vedno aktivna članica Zbornice- Zveze in sledi njenim vrednotam. Je članica SLODA in članica komisije za strokovne nadzore Zbornice- Zveze za področje kirurške zdravstvene nege.
Lidija Fošnarič je leta 2011 zapisala: »Z namenom prepoznavnosti je strokovna sekcija pridobila logotip, ki ga je oblikovala članica izvršnega odbora Jana Lavtižar. Logotip predstavlja kirurško rano, ki zaobjema in povezuje vse kirurške stroke in s tem tudi medicinske sestre in zdravstvene tehnike, ki delujejo na kirurškem področju.« Na sestanku izvršnega odbora Sekcije 17. oktobra 2020 je bilo sklenjeno, da se obstoječ logotip osveži, torej preoblikuje v novejšo obliko.

Vir: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji

Ta je bil izdelan s strani Ane Vedlin in Adrijane Debelak marca 2022 in prvič predstavljen na strokovnem izobraževanju 11. 5. 2022 v Laškem.
V času predsedovanja gospe Lidije Fošnarič v letih 2011- 2019 je sekcija vsakoletno organizirala eno dvodnevno izobraževanje z izdanim zbornikom predavanj z recenzijo. Teme izobraževanj so bile tako ozko kot širše usmerjene v kirurško področje, ki je zajemalo timsko in celostno obravnavo pacienta v kirurški zdravstveni negi.

Vir: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji
Dobitnice zahval na ožjem strokovnem področju: IRMA RIJAVEC, MARTA GANTAR, LIDIJA FOŠNARIČ.

Nenazadnje kot pomembno je dejstvo, da je vseh letnih poročilih 40 let, torej v času predsedovanja vseh šestih predsednic, sekcija vedno delovala finančno pozitivno.

S STROKOVNIM ZNANJEM SKOZI ČAS in SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 40 – LETNICI SEKCIJE MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV V KIRURGIJI

1. 10. 2022 v Portorožu smo se s slavnostno akademijo poklonili 40- letnici delovanja Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji, ki deluje pod okriljem Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije- Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Obletnico smo proslavili s posebnimi in hkrati realističnimi in aktualnimi temami življenja. DARINKA KLEMENC, dipl. m. s., nam je KIRURŠKO ZDRAVSTVENO NEGO V LUČI POKLICNE ETIKE predstavila teoretično kot s slikovitimi primeri iz prakse podprta etična načela. KSENIJA BENEDETTI, vodja Akademije za poslovni protokol, je poudarek predavanja namenila PRIMERNI KOMUNIKACIJI V ZDRAVSTVENI USTANOVI. Obi predavanji sta v nas vzbudili nasmeh na obrazu, hkrati pa smo zelo hitro spoznali, da imamo v klinični praksi zelo veliko prostora za izboljšave. IGOR ROBERT ROJ, dipl. zn., univ. dipl. org. je predstavil področje transplantacijske dejavnosti v Sloveniji z naslovom DAROVATI ALI NE DAROVATI, TO JE ZDAJ VPRAŠANJE. DR. ALEKSANDER ZADEL, specialist klinične psihologije, nas je ponesel v razmišljanje ŽIVETI POMENI SPREJEMATI ODLOČITVE. Večinoma smo se odločili, da bomo ŽIVELI.
Dogodek smo nadaljevali v stilu Slavnostna akademija s podelitvijo priznanj vsem bivšim predsednicam Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji.

Povezovalka programa je zaključila:
«40 let ni malo, kakor koli že obrnemo. Sploh pa ne pri delu, kot ga opravljate medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ko se pravzaprav ne morete niti za sekundo ustaviti, ko vas ljudje vedno znova potrebujejo. Zato iskreno, hvala za vse«.

Vir: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji – aktualni izvršni odbor, 1. 10. 2022:
IGOR ROBERT ROJ, ADRIJANA DEBELAK, KARMEN SPACAL JAKOMIN, MATEJA KOŠAK GREGORIČ, TJAŠA KLADNIK, DORIS ŠTUHEC, LIDIJA FOŠNARIČ.