Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti
ORGANI SEKCIJE
Predsednica:
Staša Rojten, sekcija-patronaza@zbornica-zveza.si
Člani IO:
Tina Krajnc
Darja Hermonko
mag. Andreja Krajnc
Saša Kejžar
Andreja Presl
Darja Brudar
Renata Škrget
ZGODOVINA
Ko se ozremo nazaj, v zgodovino se spominjamo besed: »… in potem k ljudem, potrebni so obiski po hišah, sestra mora biti vsestranska, razumeti mora eno in drugo stran – razumeti mora prostitutko, bolne, tudi duševno bolne, iskat sredstva za njegovo zdravljenje……vedeti brez besed kako je v duši nekaterih, slediti zvezdi v sebi, potreben je nasvet, urediti pa moraš po svoje…… učili so nas, da mora sestra poznati vso panogo življenja, sestra mora iti tudi po beznicah, da spozna življenje……mora biti kakor sončni žarek, ki povsod obsije in se sam ne umaže…« , iz intervjuja z Angelo Boškin (1885−1977), ki je postavila temelje poklicu patronažnih medicinskih sester v Sloveniji. Pred 94 leti, 27. januarja 1919, je bil v Sloveniji in Jugoslaviji napisan prvi dekret o nastanitvi skrbstvene sestre, predhodnice današnjih medicinskih sester v patronažni službi in socialnih delavcev. Zdravstveno – prosvetno delo se je širilo, prebivalci so počasi pridobivali zaupanje v ponujeno pomoč in se čez čas že sami obračali po nasvete k skrbstveni sestri, takrat in v letih, ki so sledila vse do danes, ko smo patronažne medicinske sestre še vedno nepogrešljive pri skrbi za zdravje populacije ter pomoč socialno ogroženim ljudem.
Sekcija patronažnih medicinskih je bila ustanovljena 24.02.1975 z namenom:
- proučevanja strokovnih vprašanj s področja patronažnega varstva in patronažne zdravstvene nege,
- organiziranja izobraževanj z vseh področij zdravstvene nege ter sorodnih ved, katere vsebine so pomembne za napredek stroke,
- poenotenja metodologije in postopkov v patronažni zdravstveni negi,
- zagotavljanja razvoja in napredka v stroki.
Pri oblikovanju stroke patronažne zdravstvene nege je imela pomembno vlogo Silva Vuga, ki je kot patronažna medicinska sestra s svojim strokovnim timom postavila temelj procesni metodi dela v patronažnem varstvu.
Predsednice sekcije 1975 – :
- Marija Pajič
- Fanči Pipuš
- Nedeljka Luznar
- Magda Brložnik
- Martina Horvat (sedanja predsednica)
Čas od ustanovitve leta 1975 do danes je prinesel veliko sprememb na vseh področjih družbe in prav tako na področju patronažnega varstva. Največja in za stroko najbolj boleča je bila sprememba načina financiranja v Sloveniji in ukinitev Samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) za zdravstvo, ki jih je nadomestil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pričela so veljati Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so postavila omejitve pri pravicah zavarovancev do preventivnih patronažnih obiskov rizičnih skupin prebivalstva. Dodatno smo bili prizadeti z dosledno uporabo do takrat skoraj pozabljenega šifranta – Zelene knjige, kar je imelo za posledico nesorazmerno vrednotenje obiskov in postavljenih točkovnih normativov za posamezno medicinsko sestro. Pričele so se pojavljati tudi težnje po uvajanju zasebnega dela na področju patronažnega varstva. Izvršni odbor je sprejel stališče, da stroka ne nasprotuje zasebništvu, vendar mora zasebnik upoštevati enotno doktrino stroke. Vsi ti problemi so bili akutni in kot taki so zahtevali takojšnje ukrepanje. Z vztrajnim in strokovno argumentiranim delom smo uspeli odpraviti pomisleke tudi glede utemeljenosti obstoja patronažne zdravstvene nege. Aktivno smo sodelovali pri pripravi Preventivnega programa za področje patronažnega varstva, ki ga je zdravstveni svet Ministrstva za zdravstvo RS tudi potrdil. Za največji uspeh pa smo si šteli priznanje, da je višja medicinska sestra nosilka patronažne zdravstvene nege in kompetentna za izdajo naročila za postopke zdravstvene nege (to je žal veljalo le kratek čas op.a.).
Sodelovali smo pri reševanju problemov na področju točkovnega vrednotenja našega dela in pri pripravi nove klasifikacije na področju zdravstva s poudarkom na šifrah za področje patronažne zdravstvene nege. V letu 1997 smo skupaj s Stalno strokovno skupino za področje patronažnega varstva in Referatom za zdravstveno vzgojo pri Inštitutu za varovanje zdravja RS zastavili in izpeljali raziskavo z naslovom “Realno stanje patronažnega varstva v Sloveniji”. Raziskavo sta podprla Ministrstvo za zdravstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na podlagi rezultatov raziskave naj bi izdelali enotne standarde v patronažnem varstvu, ki bi pričeli veljati leta 1998. Tako bomo prvič razpolagali z realnimi podatki o številu in izobrazbeni strukturi zaposlenih v patronažnem varstvu, o metodah dela, o načrtovanju, vodenju in organizaciji dela, o dokumentiranju, o delovni obleki, prevoznih sredstvih in o realizaciji dela v patronažnem varstvu. Stalna strokovna skupina je v letu 1997 pripravila tudi Izhodišča in smernice za bodočnost:družinska medicinska sestra z visokošolsko izobrazbo, profesionalno vodstvo patronažnega varstva, procesna metoda dela, lastno načrtovanje dela in kontrola realizacije, posodobljena in poenostavljena statistika, enoten računalniški program, delovna obleka in prevozna sredstva, približevanje ciljnim normativom, strokovni nadzor javnega in zasebnega sektorja patronažnega varstva, redna strokovna izobraževanja ter ustrezno vrednotenje in plačilo za delo patronažne medicinske sestre. Čeprav od takrat mineva že 16 let nekaterih ciljev še vedno nismo dosegli.
AKTIVNOSTI SEKCIJE
- Delovna skupina sekcije za pripravo Protokolov zdravstvene nege v patronažnem varstvu aktivno dela in je pripravila že sedemnajst protokolov obravnav v patronažnem varstvu, ki jih bomo v letu 2013 izdali kot publikacijo.
- Sodelovanje v delovni skupini za pripravo Nacionalnega protokola oskrbe popka.
- Nadaljevanje sodelovanja v projektu Family health nursing v katerega smo kot sekcija vključeni skupaj z Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice in katerega nosilec je University of the West of Scotland.
- Skupaj s širšim krogom strokovnjakov pripravili program Specializacije za zdravstveno nego v patronažnem varstvu.
- Nadaljevali bomo z aktivnostmi v zvezi z poenotenjem in ureditvijo obveščanja patronažnih služb s strani porodnišnic o rojstvih in vzpostavitve sodobnih poti komunikacije.
- Skupaj z IVZ RS in Ministrstvom za zdravje bomo nadaljevali z aktivnostmi za prenos prenovljene Evidence patronažne zdravstvene nege in e-patronaze v prakso skozi projekt e-zdravje.
- Dokončali bomo izdelavo prenovljenega šifranta storitev v patronažnem varstvu za potrebe IVZ RS in ZZZS.
- Sodelovanje pri pripravi Zakona o dolgotrajni oskrbi.
- Nadaljevanje sodelovanja z Društvom patronažnih sestara pri Hrvatski udrugi medicinskih sestara (HUMS).
Ostale aktivnosti in projekte pa bomo načrtovali sproti, v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.
Demografske in družbene spremembe pomembno zaznamujejo delo medicinskih sester v patronažnem varstvu. Bolj kot kdajkoli prej se srečujemo z revščino, nezaposlenostjo, nasiljem, hudimi stiskami, ki se vedno najprej dotaknejo najbolj ranljivih. Zaradi sprememb na drugih nivojih zdravstvenega varstva, kratkih ležalnih dob, se intenzivnost in zahtevnost obravnave pacientov v domačem okolju povečujeta. Čeprav je država je zavezana sprejeti razumne ukrepe, da osebam na svojem ozemlju zagotovi človeškega dostojanstva vredno življenje, moram reči, da prizori, s katerimi se vsakodnevno srečujemo pri svojem delu, govorijo drugače. Patronažne medicinske sestre, kot družinske medicinske sestre, poznamo družine na svojem terenskem območju tako dobro, da lahko koordiniramo vso potrebno zdravstveno nego in oskrbo na domovih varovancev ter v lokalni skupnosti in jim pomagamo v vseh stanjih zdravja in bolezni. Smo edine, ki smemo neovirano stopati v družine. Ljudje nas spoštujejo in nam zaupajo.
Vloga medicinskih sester v patronažnem varstvu, v zavezništvu z državljani, je neprecenljiva in kot je na enem od strokovnih srečanj, na podlagi osebne izkušnje, dejala vabljena predavateljica: »Patronažne medicinske sestre znajo združevati znanje in etiko skrbi, od česar je velikokrat odvisna razlika med življenjem in smrtjo, med dobrim in slabim. Njihova moč je prav zaradi tega ogromna.«
Patronažno varstvo je organizirano kot samostojna služba ali organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih (Zakon o zdravstveni dejavnosti, Uradni list RS, št. 23/05-prečiščeno besedilo, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 100/05-prečiščeno besedilo). Zdravstveno-socialno obravnavo posameznika, družine in skupnosti ter zdravstveno nego nosečnice, otročnice in novorojenčka na domu uvrščamo med preventivno, zdravstveno nego bolnika na domu pa med kurativno dejavnost. Zdravstvena nega v patronažnem varstvu je integralni del primarne zdravstvene nege in s tem primarnega zdravstvenega varstva. Izvaja se na pacientovem domu, v zdravstvenem domu, v lokalni skupnosti in na terenu. Nosilka zdravstvene nege v patronažnem varstvu je diplomirana medicinska sestra in jo lahko opravlja tudi kot samostojno dejavnost (zasebnica s koncesijo), vendar je vključena v mrežo javnega zdravstva. Prevzeti mora vsa področja delovanja in izvajati polivalentno patronažno varstvo. Zasebne patronažne medicinske sestre so leta 2005 ustanovile Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester, ki s svojimi aktivnostmi omogoča članom, da se srečujejo, spoznavajo in sodelujejo. V ta namen organizira srečanja, posvetovanja ter sodelovanje preko spletne strani združenja, delovanje v skupnih projektih in drugih oblikah druženja. Člani združenja za doseganje zastavljenih ciljev aktivno sodelujejo v skupnih projektih z Zbornico – Zvezo.
Negovalni tim v patronažnem varstvu sestavljajo: vodja patronažnega varstva, ki ima tudi naloge koordinatorja, diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu, ki so nosilke patronažne zdravstvene nege in tehniki zdravstvene nege, ki se vključujejo v izvajanje zdravstvene nege pacienta na domu . Delovni normativ je 2500 prebivalcev na eno diplomirano medicinsko sestro v patronažnem varstvu in 5000 prebivalcev na enega tehnika zdravstvene nege, ob pogoju, da je zapolnjena mreža z nosilkami. V okviru zdravstvenega doma se lahko organizirana tudi oskrba na domu, ki pomeni pomoč posameznikom, družinam in skupnosti. Vključuje izvajanje storitev v obliki zdravstvene in socialne oskrbe, servisnih dejavnosti, varovanja, izvajanje storitev za izboljšanje kakovosti življenja. V ta namen lahko zdravstveni dom zaposli tudi bolničarja – negovalca, ki ga nadzira diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu, koordinatorka vseh oblik pomoči na domu.
Ogrodje za zagotavljanje kakovostnega preventivnega zdravstvenega varstva tudi za varovance obravnavane v patronažni dejavnosti nam daje Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, 19/98, 47/98, 26/2000, 67/2001, 33/2002 37/2003, 117/2004 in 31/2005). Zdravstvena nega pacienta na domu se načrtuje in izvaja na osnovi naročila, praviloma naročila izbranega zdravnika.
Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 – 2013 »Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev« (Ur. l. RS, 77/2008), posebej poudarja razvoj patronažnega varstva. V njej je zapisano, da pomemben del dejavnost preventive in zdravljenja na domu opravljajo medicinske sestre v patronažnem varstvu, ki so samostojne nosilke dejavnosti. Opredeljena je vloga patronažnega varstva pri izvajanju paliativne oskrbe. Zaradi sprejetja Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo predvideva povečevanje mreže patronažne službe v skladu s potrebami, ob sočasnem uvajanju razširjenih timov za zdravstveno nego in oskrbo na domu. Z ustrezno organizacijo dela, naj bi se večji del nalog, zlasti na področju preventive, prenesel na medicinske sestre.
Sklep Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego, z dne 17. decembra 2003, pravi: »Patronažna zdravstvena nega je specialno področje zdravstvene nege, ki se ukvarja s posamezniki, družinami in lokalno skupnostjo v vseh obdobjih zdravja in bolezni. Nosilka patronažne zdravstvene nege je MS v patronažnem varstvu, ki ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, načrtuje intervencije zdravstvene nege, jih izvaja in vrednoti dosežene cilje. Svetuje o zdravem načinu življenja in obnašanja ter opozarja na rizične faktorje, ki lahko ogrozijo zdravje. Pomaga posameznikom in družinam na njihovih domovih, da se soočijo z boleznijo, kronično nezmožnostjo in s stresom. Ocenjuje kdo, kdaj in kaj je sposoben posameznik ali družina storiti zase in česa ne. MS v patronažnem varstvu je koordinatorka vseh oblik pomoči na domu in je vez med posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom.«
V letu 2011 je bil dokončan dokument Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Pripravila ga je delovna skupina, imenovana pri Zbornici – Zvezi. Na svoji 70. Seji ga je potrdil RSKZN. Prvi del izhaja iz dokumenta Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega – nadgradnja in prilagajanje novim izzivom. V drugem pa so opredeljene najpogostejše aktivnosti, ki se izvajajo v klinični praksi zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Usmerjen je v sodobna spoznanja o zdravju, skrb za zdravo življenje, krepitev zdravja in izboljševanje zdravja. Pomemben dokument za zdravstveno nego je Strategija razvoja zdravstvene nege in oskrbe zdravstvenega varstva v republiki Sloveniji za obdobje od 2011 do 2020, v katerem so opredeljene ključne aktivnosti tudi za področje zdravstvene nege v patronažnem varstvu.
V Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti bomo skrbeli za strokovni razvoj in se odgovorno ter učinkovito odzivali na potrebe ljudi. Z uveljavljanjem najnovejših strokovnih usmeritev se bomo trudili zagotavljati nenehen razvoj kakovosti v stroki patronažne zdravstvene nege ter zdravstvu nasploh. Svoje znanje bomo dopolnjevali, nadgrajevali in poglabljali na področjih, kjer ga imamo premalo in tako suvereno ostali na mestu edinih strokovnjakov v zdravstvu, katerih delovno mesto je na pacientovem domu. Krepili bomo patronažno zdravstveno nego usmerjeno k posamezniku, družini in skupnosti, še posebej k ranljivim skupinam prebivalcev. Sledili bomo spremenjenim potrebam populacije in temu primerno reorganizirali patronažne službe. Pri našem delu in poslanstvu nas bo povezovala ter združevala skrb za bolnika, sočloveka v najširšem pomenu besede. Spoštovali in verjeli bomo v vrednote enakopravnosti, solidarnosti, humanosti in spoštovanja človekovih pravic. Delo patronažnih medicinskih sester, ki človeka spremljamo od njegovega rojstva, do smrti je zelo odgovorno, saj prihajamo k ljudem na dom. S tem, ko stopamo vanj, namreč presegamo zadnji prag zasebnosti. Pacienta kot osebnost, z vsemi težavami, strahovi, občutenji in negotovostmi moramo umestiti v središče procesa patronažne zdravstvene nege in oskrbe.