Domovi zdravstvenih delavcev kot prizorišča notranjih nemirov

Predavateljica: Marjana Peganc, mag. zak. in druž. štud., dipl. m. s.

Zdravstveni delavci so pri svojem delu neprestano v vlogi pomočnikov drugim. Tudi ko zaprejo vrata svojih delovnih mest, s svojimi vlogami nadaljujejo na cesti, v družbi svojcev in svojih najbližjih. Vsaki medicinski sestri so poznane npr. naslednje besede »Zbolela je mama, ti si medicinska sestra, saj boš uredila pregled, recept,…?«
Posledica tega razdajanja drugim pa zdravstvene delavce vodi v izgorelost, pri čemer pa se ne zmorejo osredotočati na svojo družino, predvsem otroke. Nimajo moči, da bi poiskali svoje otroke v njihovih čustvenih svetovih, se za njih zanimati, jih spremljati in se z njimi veseliti njihovih uspehov ter sočustvovati z njimi ob njihovih porazih.
Izobraževanje želi prebuditi zdravstvene delavce v zavestne starše, jim ponuditi razumevanje in slišanost v njihovih starševskih potrebah. Z izobraževanjem želimo osvetliti rane, ki so nastale v otroštvu nas vseh. Te rane nas zaznamujejo in vodijo v vseh odraslih odnosih in nas ženejo v neprestano pehanje za uspešnostjo in neverjetno potrebo pomagati drugim in ob tem čim bolj nase. Želimo, da vsi zdravstveni delavci, ki so starši (ali bodo to še postali) in stari starši, poglobijo zavedanje veličine starševstva. Njihova naklonjenost otrokom jih bo pripeljala do ozdravitve njihovih otroških ran. Noben drug sistem ni tako zdravilen, kot je družinski sistem, pa čeprav se vse okrog zdravstvenih delavcev ukvarja z zdravljenjem.