Prispevek zdravstvene nege in babištva k trajnostnemu razvoju družbe
Zaključil se je 18. simpozij zdravstvene in babiške nege Slovenije
Ljubljana, 16. maj 2022 – Letošnji, že 18. simpozij zdravstvene in babiške nege Slovenije, s katerim je Zbornica – Zveza obeležila mednarodna dneva babic (5. maj) in medicinskih sester (12. maj) je potekal pod naslovom Prispevek zdravstvene nege in babištva k trajnostnemu razvoju družbe. Na njem so tuji in domači strokovnjaki osvetlili pomen zdravstvene nege in babištva tako v domačem kot mednarodnem merilu. Zbornica – Zveza je na slavnostni akademiji podelila tudi zlate znake, najvišja priznanja Zbornice – Zveze za pomembne prispevke in dosežke na področju zdravstvene in babiške nege, ter priznanje za življenjsko delo Angele Boškin.
Prof. Elizabeth Adams, predsednica Evropske federacije združenj medicinskih sester, ki zastopa tri milijone medicinskih sester po Evropi, je na simpoziju v svojem predavanju spregovorila o pomenu in vlogi zdravstvene nege in babištva, ki bosta oblikovala našo prihodnost. Izpostavila je, da predstavljajo medicinske sestre in babice najštevilčnejšo poklicno skupino v zdravstvu, ki, če se jo polno vključi, ponuja najboljše možnosti za preoblikovanje sistema zdravstvenega varstva. Adamsova je še poudarila, da je vlaganje v zdravstveno in babiško nego vlaganje v zdravje ljudi po svetu.
Dr. Konstantinos Petsios, generalni sekretar grškega nacionalnega združenja medicinskih sester, je spregovoril o ciljih trajnostnega razvoja v času okrevanja. Predstavil je koncept trajnostnega razvoja in posledice, ki jih ima velika kriza pandemije covida-19. Poleg z zdravstveno krizo se soočamo tudi s socialno-ekonomsko krizo, je poudaril dr. Petsios in dejal, da je pandemija travmatizirala razvojne dejavnosti po vsem svetu. Izpostavil je, da so na evropski ravni najbolj prizadeti cilji trajnostnega razvoja zdravstvo, zaščita prebivalstva pred revščino in brezposelnostjo, ter dejal, da je pandemija v veliki meri in na različne načine prizadela tudi zdravstvene delavce. Predstavil je tudi pomemben vpliv podnebnih sprememb na zdravstvo.
Sledilo je predavanje z naslovom Pandemija odpadkov izr. prof. dr. Dana Podjeda, znanstvenega sodelavca na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU-ja. Dr. Podjed je udeležence simpozija seznanil s preobrazbo družbe med pandemijo. Predstavil je projekt Nevidno življenje odpadkov, katerega cilji so bili pojasniti, kako ljudje spreminjamo stvari v smeti, predstaviti razmerja med ljudmi in odpadki v različnih mestih ter zasnovati rešitev za spodbujanje odgovornega ravnanja z odpadki, pri čemer je treba upoštevati tudi družbeno in kulturno raznolikost.
Na predavanju o zagotavljanju kakovosti bolnišničnega okolja v povezavi s sindromom bolnih stavb pri zdravstvenih delavcih je doc. dr. Sedina Kalender – Smajlović, prodekanja za izobraževanje na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, predstavila raziskavo o pogostosti sindroma bolnih stavb pri zdravstvenih delavcih. Gre za prvo tako raziskavo v našem prostoru, katere namena sta bila oblikovanje metodološkega pristopa za celovito oceno pogostosti sindroma bolnih stavb in priprava ukrepov za izboljšanje kakovosti bolnišničnega okolja. Zdravstveni delavci so v raziskavi kot najbolj pogoste simptome sindroma bolnih stavb navedli utrujenost, glavobol in slabo koncentracijo.
Dr. Sonja Robnik z Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je spregovorila o trajnostnem delu in kakovostnih delovnih okoljih ter poudarila, da morajo biti delovne razmere delavcev take, da ne vplivajo negativno na njihovo zdravje in varnost, da morajo biti kakovostne. Vprašala se je, kako lahko zdravstveni delavci skrbijo za druge, če so razmere, v katerih delajo, netrajnostne. Dr. Robnikova je poudarila, da je nujno vzpostaviti pogoje, v katerih se spodbuja osebno in poklicno rast zaposlenih skozi avtonomijo pri delu, jasno opredeljene naloge, povratne informacije o opravljenem delu, organizacijsko podporo in možnostjo širjenja kompetenc. Svoje predavanje je zaključila z mislijo, da je trajnostno delo misija mogoče, če vlagamo v varne in zdravju prijazne delovne pogoje.
Nato so udeleženci simpozija prisluhnili doc. dr. Izidorju Mlakarju, znanstvenemu sodelavcu na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru, ki je spregovoril o razvoju robotizacije kot odzivu na spreminjajoče se zdravstvene potrebe. Dejal je, da je cilj vključevanja umetne inteligence in robotizacije spodbujati učinkovito preoblikovanje in digitalizacijo zdravstvenega sistema. Glede vprašanja, ali so roboti naša neizbežna prihodnost ali izjemna priložnost, je dejal, da so socialni roboti že del našega vsakdana, ki ne bodo in ne morejo nadomestiti človeka, lahko pa pomagajo pri izboljšanju kakovosti storitve brez dodatnih obremenitev osebja.
Sledil je še zadnji sklop predavanj, ki je bil namenjen tematiki robotizacije in telezdravstva v zdravstvenem in socialnem varstvu. Udeleženci simpozija so se seznanili s projektom e-oskrbe za varno bivanje doma, vlogo zdravstvene nege v telemedicini ter robotom za transport zdravil, ki ga uporabljajo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Predavatelji so spregovorili tudi o vrnitvi v aktivno življenje s procesom rehabilitacije, teleedukaciji in nosečnostni sladkorni bolezni ter o pošiljanju podatkov o intervenciji v urgentni center, e-manchersterski triaži in telemedicini.
Zlati znaki za pomembne dosežke na področju zdravstvene in babiške nege ter priznanje za življenjsko delo Angele Boškin
Zbornica – Zveza je na slavnostni akademiji podelila priznanje za življenjsko delo Angele Boškin, ki ga je prejela Andreja Peternelj, ter zlate znake, najvišja priznanja Zbornice – Zveze za pomembne prispevke in dosežke na področju zdravstvene in babiške nege. Prejeli so jih Tadeja Bizjak, Mira Brodarič, Peter Černe, Anita Jelen, doc. dr. Igor Karnjuš, mag. Klavdija Kobal Straus, Slavica Mencingar, Zorica Panić, Janja Perme Hajdinjak in Klara Peternelj.