Strokovno popoldne DMSBZT Celje: Preventiva izgorelosti med zdravstvenimi delavci, PRIZMA (PRojekt IZgorelost Moč Asertivnost)

Organizator: 
Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje
Termin: 
30.01.2019 - 14:45 do 20:00
Lokacija: 
Na Srednji zdravstveni šoli Celje s pričetkom ob 15h, prvo nadstropje

 

Program

Sabina Kračun, mag. zak. in druž. študij
Darko Zabukovšek, mag. zak. in druž. študij

14.45 - 15.00 Registracija
15.00 - 15.30 Situacije, s katerimi se soočajo zdravstveni delavci pri svojem vsakdanjem delu
15.30 - 16.00 Delovna izčrpanost in sindrom delovne izgorelosti.
16.00 - 16.30 Kaj vzpodbudi izgorevanje (znanilci izgorelosti)?
16.30 - 16.45 Odmor
16.45 - 17.00 Proces izgorevanja (stresni odziv, faze izgorevanja, Sindrom adrenalne izgorelosti – SAI, Recipročni model izgorevanja - RMI).
17.00 - 17.30 Pred izgorevanjem ni varen nihče! Kaj lahko storimo sami?
17.35 - 18.00 Strategije obvladovanja stresa
18.00 - 19.30 Individualni pristop - delo po skupinah
19.30 - 20.00 Diskusija

Splošne informacije

Pojasnilo; vsa predavanja in delavnice bodo z različno vsebino na enako temo, v programu so opisani osnovni naslovi, zaželeno  je, da se udeležite čim več teh predavanj, ker boste tako pridobili določeno vedenje in znanje. Predavanja so tematsko povezana in se nadaljujejo.
Zdravstveni delavci se pri svojem delu srečujejo z nešteto situacijami, ki vplivajo na njihovo preobremenjenost (kadrovska podhranjenost, triizmensko delo, dežurstva, slaba plača, izredno zahtevno delo s pacienti, stresne situacije in slabi odnosi med člani zdravstvenega tima). Tako na zdravstvenega delavca delujejo zahteve iz okolja, pritiski, sile in kronični stresorji, ki jih pogosto občutijo v obliki stiske. Ob tem pogosto pozabljajo nase ter na druge vidike svojega življenja (konflikt med delom in družino). Vsi ti dejavniki lahko vodijo v nastanek sindroma izgorelosti,  kar ni problem samo posameznika, ampak visoko ceno plačuje tudi ustanova, v kateri je zdravstveni delavec zaposlen. Ob tem je ohranjanje notranjega ravnovesja lahko velik izziv. Zaradi izgorelosti se pojavlja etična dilema, saj lahko zdravstveni delavec pri svojem odločanju deluje v škodo pacienta pri povrnitvi oziroma ohranitvi zdravja.
Namen izvajanja delavnic je usmerjen v preventivo izgorevanja ter kaj lahko storimo že ta trenutek, da ne izgorimo. Nakopičeni simptomi izgorelosti so pokazatelj, da smo si ali so nam naložili preveč, saj obremenitve segajo preko meja naših zmožnosti. Ključno je prepoznavanje opozorilnih znakov, ki nam sporočajo, da smo na poti do izgorelosti. Zdravstveni delavec je tisti, ki se lahko nauči spoštovati sebe, saj dobro in plemenito opravlja svoje delo.  To lahko stori preko zaznavanja svojih čustev, telesa in mišljenja. Poskrbeti mora zase in se nagraditi z prostočasnimi dejavnostmi, ki ga sproščajo. Da bi lahko opravljali delo najvišje kakovosti, ni dovolj individualna strokovnost, ampak dobri medosebni odnosi s sodelavci (komunikacija). Vsak sam naj bi poznal svoje meje in se naučil reči »NE« tako zahtevam, kot tudi prošnjam, ki bi lahko ogrozili zdravje in počutje zaposlenega v zdravstvu, saj gre tukaj za razmejevanje profesionalne odgovornosti. Zaposlene v zdravstvu je potrebno okrepiti do te mere, da bodo z aktivnim vedenjem prevzeli odgovornost zase (valjenje krivde na drugega ne povzroči sprememb – sprememba se prične pri posamezniku). Poučiti jih je potrebno o empatiji, ki temelji na razmejitvi med zdravstvenim delavcem in pacientovo stisko, ter pomembno prispeva k preventivi izgorelosti. Udeležene zdravstvene delavce izobražujemo pri prepoznavanju razlike deloholizma od zavzetosti za delo (»kdo dela preveč?«), prepoznati sprožilne situacije (»kdaj in zakaj začne delati preveč?«), ter o škodljivosti perfekcionizma pri delu.
S pridobljenimi praktičnimi veščinami lahko posameznik znanje integrira v vsakodnevno delo ter odnose. To je tudi orodje, s katerim lahko zaščiti samega sebe in sproti ocenjuje svoje počutje ter preverja stopnjo izgorelosti. Izgorelost ni pojav, ki se dogaja samo drugim! Pacientu pripada strokovno usposobljen, empatičen in neizčrpan zdravstveni delavec. Rešitev izgorelosti je zmanjšanje obremenitve ali povečati vire moči, da se tehtnica prevesi v zdravo ravnovesje. Stresu na delovnem mestu ne moremo ubežati, vendar pa ga lahko preobrazimo na način, ki bo konstruktiven (priložnost za osebno in profesionalno rast). Pri tem je potrebno izpostaviti tudi strategije spoprijemanja s stresom in reševanja problemov, ki so podprti na praktičnih vsakodnevnih primerih iz delovnega okolja. Tako lahko namesto težave, ki je prej predstavljala grožnjo, preusmerimo miselnost v aktivno reševanje situacije, ki jo vidimo kot izziv.

Prijave

Kotizacija za udeležbo na strokovnem izpopolnjevanju znaša 15eur z vključenim DDV za posameznega udeleženca. Člani Zbornice - Zveze, ki imajo poravnane članske obveznosti, so upravičeni do 100 % popusta (razliko do polne cene pa društvo krije iz lastnih sredstev oziroma iz naslova plačanih članarin). Kotizacija se plača po izstavljenem računu. V kotizacijo je všteto gradivo in organizacija učne delavnice, ter osvežitev s pijačo in prigrizkom.
Izobraževanje je vpisano v register izobraževanj Zbornice Zveze, in se prizna 5LT za pasivne udeležence.
Prijave bodo možne na spletni strani Zbornice Zveze, ko bo portal za prijavo odprt, lahko pa tudi na; info@dmsbzt-celje.si

Vljudno vabljeni!

Predsednica DMSBZT
Kordiš Tomica
Celje, 28.10.2018