Zgodovina

Ko se ozremo nazaj, v zgodovino se spominjamo besed: »… in potem k ljudem, potrebni so obiski po hišah, sestra mora biti vsestranska, razumeti mora eno in drugo stran – razumeti mora prostitutko, bolne, tudi duševno bolne, iskat sredstva za njegovo zdravljenje……vedeti brez besed kako je v duši nekaterih, slediti zvezdi v sebi, potreben je nasvet, urediti pa moraš po svoje…… učili so nas, da mora sestra poznati vso panogo življenja, sestra mora iti tudi po beznicah, da spozna življenje……mora biti kakor sončni žarek, ki povsod obsije in se sam ne umaže…« , iz intervjuja z Angelo Boškin (1885−1977), ki je postavila temelje poklicu patronažnih medicinskih sester v Sloveniji. Pred 94 leti, 27. januarja 1919, je bil v Sloveniji in Jugoslaviji napisan prvi dekret o nastanitvi skrbstvene sestre, predhodnice današnjih medicinskih sester v patronažni službi in socialnih delavcev. Zdravstveno - prosvetno delo se je širilo, prebivalci so počasi pridobivali zaupanje v ponujeno pomoč in se čez čas že sami obračali po nasvete k skrbstveni sestri, takrat in v letih, ki so sledila vse do danes, ko smo patronažne medicinske sestre še vedno nepogrešljive pri skrbi za zdravje populacije ter pomoč socialno ogroženim ljudem.

Sekcija patronažnih medicinskih je bila ustanovljena 24.02.1975 z namenom:

  • proučevanja strokovnih vprašanj s področja patronažnega varstva in patronažne zdravstvene nege,
  • organiziranja izobraževanj z vseh področij zdravstvene nege ter sorodnih ved, katere vsebine so pomembne za napredek stroke,
  • poenotenja metodologije in postopkov v patronažni zdravstveni negi,
  • zagotavljanja razvoja in napredka v stroki.

Pri oblikovanju stroke patronažne zdravstvene nege je imela pomembno vlogo Silva Vuga, ki je kot patronažna medicinska sestra s svojim strokovnim timom postavila temelj procesni metodi dela v patronažnem varstvu.

Predsednice sekcije 1975 - :

  • Marija Pajič
  • Fanči Pipuš
  • Nedeljka Luznar
  • Magda Brložnik
  • Martina Horvat (sedanja predsednica)

Čas od ustanovitve leta 1975 do danes je prinesel veliko sprememb na vseh področjih družbe in prav tako na področju patronažnega varstva. Največja in za stroko najbolj boleča je bila sprememba načina financiranja v Sloveniji in ukinitev Samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) za zdravstvo, ki jih je nadomestil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pričela so veljati Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so postavila omejitve pri pravicah zavarovancev do preventivnih patronažnih obiskov rizičnih skupin prebivalstva. Dodatno smo bili prizadeti z dosledno uporabo do takrat skoraj pozabljenega šifranta – Zelene knjige, kar je imelo za posledico nesorazmerno vrednotenje obiskov in postavljenih točkovnih normativov za posamezno medicinsko sestro. Pričele so se pojavljati tudi težnje po uvajanju zasebnega dela na področju patronažnega varstva. Izvršni odbor je sprejel stališče, da stroka ne nasprotuje zasebništvu, vendar mora zasebnik upoštevati enotno doktrino stroke. Vsi ti problemi so bili akutni in kot taki so zahtevali takojšnje ukrepanje. Z vztrajnim in strokovno argumentiranim delom smo uspeli odpraviti pomisleke tudi glede utemeljenosti obstoja patronažne zdravstvene nege. Aktivno smo sodelovali pri pripravi Preventivnega programa za področje patronažnega varstva, ki ga je zdravstveni svet Ministrstva za zdravstvo RS tudi potrdil. Za največji uspeh pa smo si šteli priznanje, da je višja medicinska sestra nosilka patronažne zdravstvene nege in kompetentna za izdajo naročila za postopke zdravstvene nege (to je žal veljalo le kratek čas op.a.).  

Sodelovali smo pri reševanju problemov na področju točkovnega vrednotenja našega dela in pri pripravi nove klasifikacije na področju zdravstva s poudarkom na šifrah za področje patronažne zdravstvene nege. V letu 1997 smo skupaj s Stalno strokovno skupino za področje patronažnega varstva in Referatom za zdravstveno vzgojo pri Inštitutu za varovanje zdravja RS zastavili in izpeljali raziskavo z naslovom “Realno stanje patronažnega varstva v Sloveniji”. Raziskavo sta podprla Ministrstvo za zdravstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na podlagi rezultatov raziskave naj bi izdelali enotne standarde v patronažnem varstvu, ki bi pričeli veljati leta 1998. Tako bomo prvič razpolagali z realnimi podatki o številu in izobrazbeni strukturi zaposlenih v patronažnem varstvu, o metodah dela, o načrtovanju, vodenju in organizaciji dela, o dokumentiranju, o delovni obleki, prevoznih sredstvih in o realizaciji dela v patronažnem varstvu. Stalna strokovna skupina je v letu 1997 pripravila tudi Izhodišča in smernice za bodočnost:družinska medicinska sestra z visokošolsko izobrazbo, profesionalno vodstvo patronažnega varstva, procesna metoda dela, lastno načrtovanje dela in kontrola realizacije, posodobljena in poenostavljena statistika, enoten računalniški program, delovna obleka in prevozna sredstva, približevanje ciljnim normativom, strokovni nadzor javnega in zasebnega sektorja patronažnega varstva, redna strokovna izobraževanja ter ustrezno vrednotenje in plačilo za delo patronažne medicinske sestre. Čeprav od takrat mineva že 16 let nekaterih ciljev še vedno nismo dosegli.