Ljubljana, 16. oktober 2020
Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več?
V zdravstvenem sistemu že sicer manjka vsaj četrtina kadra zdravstvene nege, med epidemijo pa vsak dela za dva
V zdravstvenem sistemu že v normalnih razmerah manjka vsaj četrtina kadra zdravstvene nege. Zdaj, med epidemijo, pa je to pomanjkanje še bistveno večje, zaradi česar vsak izvajalec zdravstvene nege dela za dva. Epidemija je še dodatno razkrila, kako kadrovsko podhranjena je zdravstvena nega pri nas, na kar Zbornica – Zveza pristojne opozarja že več kot 15 let. Stanje, kakršno je, odraža pomanjkanje tako vizije in načrtovanja kadra zdravstvene nege kot tudi načrtnega zanemarjanja financiranja področja. Zdravstvena nega pa je za dobrobit pacienta in uspešno delovanje zdravstvenega sistema nujno potrebna, je bilo poudarjeno na posvetu Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več? II, ki ga je organizirala Zbornica – Zveza.
»Imam več 30 let delovne dobe, marsikaj sem že doživela, vendar take kadrovske podhranjenosti, kot jo imamo danes, še ni bilo. Danes lahko naredimo zgolj samo najnujnejše stvari, nimamo časa, da bi se posvetili pacientom, ker nas je enostavno premalo. Zanje ne moremo narediti vsega, kar bi lahko, in to me resnično skrbi,« je povedala medicinska sestra Irena Potočar, zaposlena na oddelku intenzivne terapije.
Zbornica – Zveza že zadnjih 15 let opozarja, da samo na bolnišničnih oddelkih vseh slovenskih bolnišnic v normalnih razmerah primanjkuje do 25 odstotkov izvajalcev zdravstvene in babiške nege. »Če k temu prištejemo še vse, kar je prinesel koronačas, še vse dodatne obveznosti, lahko rečemo, da je ta številka samo na bolnišničnih oddelkih poskočila še za enkrat. Vsaka medicinska sestra, tehnik zdravstvene nege v tem trenutku na izpostavljenih oddelkih dela za dva,« je povedala Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze.
»Zaposleni čutijo, da ni spoštovanja do tega poklica. Naši člani ne zmorejo več. Jih je premalo, kadrovski primanjkljaj je iz leta v leto večji. Ne vidijo več izhoda iz začaranega kroga. Zaposleni so na skrajnem koncu svojih moči, izčrpani, izmučeni, utrujeni,« je na vprašanje, o kakšnih razmerah poročajo zaposleni v zdravstveni negi in njihovi sodelavci v zdravstvenem sistemu, povedala Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, katerega zahteva je takojšnji sprejem kadrovskih standardov in normativov ter posledično tudi ureditev boljšega plačila za delo.
»Zaposlene v zdravstveni negi najbolj boli odnos političnih odločevalcev, tistih, ki imajo vse vajeti v rokah, da bi lahko spremenili stanje, če bi seveda imeli namen in voljo. Čutimo razvrednotenje, odvzem dostojanstva, ignoranco in mačehovski odnos. V takšnih razmerah je težko delati že v normalnih delovnih pogojih oziroma v času pred epidemijo, zdaj pa je delo nečloveško, nehumano tako za zaposlene kot za naše uporabnike. Zaposleni so izčrpani, izgoreli in obupani,« so besede Slavice Mencingar, predsednice Sindikata delavcev zdravstvene nege Slovenije, ki meni, da bi z dodatkom na deficitarnost kratkoročno premostili trenutne težave glede odhajanja kadra, pri čemer pa gre le za gašenje požara. V vmesnem času je treba pristopiti k takojšnjim sistemskim rešitvam. »Morda sindikalne aktivnosti niti ne bodo potrebne, saj se bo sistem zaustavil sam,« je še dejala Mencingarjeva in vse pristojne odločevalce pozvala, naj pristopijo k reševanju nakopičenih problemov, ki se zaradi njihove nedejavnosti in ignorance spreminjajo v nacionalno katastrofo.
»Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da je pomanjkanje medicinskih sester svetovni problem, v naši državi nacionalni problem, vsaka bolnišnica ima svoj problem. Medicinskih sester ni, tiste, ki delajo, so prekomerno obremenjene. Smo v velikem začaranem krogu in ta krog se še bolj zapleta. Vedno več je tistih, ki razmišljajo, da bodo odšli. Točno vemo, kaj je za narediti, ampak ključni odločevalci tega ne naredijo. Bo potreben zlom našega zdravstva, da se bomo zavedeli in nekaj ukrenili?« se je vprašala mag. Zdenka Mrak, pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego in glavna medicinska sestra UKC Ljubljana.
»Koronakriza je razgalila vse, na kar smo opozarjali dolga leta. Ni več časa za iskanje rešitev, ukrepi morajo biti takojšnji. Vidi se, da je bilo področje zanemarjeno, da so bili leta in leta priročni izgovori, da ni denarja, da je treba zagotavljati ekonomsko vzdržnost ravno pri izvajalcih zdravstvene in babiške nege. Mi potrebujemo delovne pogoje. Delovni pogoji bodo, če bomo imeli kader. Kader bomo imeli, če ga bomo pošteno plačali. Tako kot si to vsi zaslužijo. Ni več časa za sprenevedanja, ukrepati je treba zdaj,« je Monika Ažman ob koncu posveta še pozvala politične odločevalce.
Več o Zbornici – Zvezi
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) je strokovno, nevladno in nepridobitno združenje v Republiki Sloveniji, ki združuje več kot 16.000 članic in članov – medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Povezujejo se v organizacijo, ki šteje 11 regijskih strokovnih društev ter strokovno deluje v 32 strokovnih sekcijah.
Zbornica – Zveza je enovito strokovno in reprezentativno telo izvajalcev zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki si prizadeva zagotavljati sodobno, kakovostno ter varno zdravstveno in babiško nego za vse prebivalce Republike Slovenije ter ščititi strokovne interese članic in članov.
Dodatne informacije
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Ob železnici 30a
1000 Ljubljana
Tel: 01/544 5480
E-naslov: tajnistvo@zbornica-zveza.si