Izjava za javnost ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih
društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,
Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi

Ljubljana, 25.11.2016

Izjava za javnost

Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi, ki deluje od leta 2000 v okviru Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije  – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, že petnajsto leto obeležuje mednarodne dni boja proti nasilju nad ženskami. Tokrat smo se svetovni kampanji, ki vsako leto poteka od 25. novembra do 10. decembra v več kot 100 državah, priključili s strokovnim posvetom na temo NASILJE NAD ŽENSKAMI MED NOSEČNOSTJO.

Strokovni posvet bo 6. decembra 2016 ob 15.30 na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani.

Na posvetu bodo s strokovnimi prispevki sodelovali Katja Matko iz Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja in doc. dr. Miha Lučovnik iz Ginekološke klinike v Ljubljani, asist. mag. Metka Skubic in asist. Tita Stanek Zidarič iz Zdravstvene fakultete v Ljubljani, dr. Barbara Mihevc Ponikvar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z različnih vidikov bodo poskušali osvetlili nasilje nad ženskami med nosečnostjo. Med drugim bodo predstavljeni tudi rezultati, ki so jo med pacientkami na isto temo izvedli na Ginekološki kliniki v Ljubljani.

Pri nasilju nad ženskami med nosečnostjo gre pogosto za prezrto problematiko, saj kulturno (stereotipno) velja, da je ženska zaradi nosečnosti zaščitena in nedotakljiva, kar žal – tudi v zdravstvenih ustanovah – nemalokrat onemogoča pravočasno zaznavo nasilja.

Zaradi nosečnosti je ženska vključena v posebno zdravstveno obravnavo, družba ji omogoča, da je ob slabšem počutju lahko doma, prav tako tudi po rojstvu otroka, ko je na porodniškem dopustu. Kar je z zdravstvenega vidika strokovna in varna obravnava za nosečo žensko in otroka, pa je v situacijah siceršnjega nasilja v partnerskem odnosu lahko dodaten dejavnik tveganja.

Ženske, ki so bile že pred nosečnostjo žrtve nasilja v partnerskem odnosu, zaradi nosečnosti postanejo še bolj ranljive, saj so bolj usmerjene v dom in družino, imajo manj socialnih mrež in so zato bolj socialno izolirane, bolj pa so tudi ekonomsko odvisne od partnerjev. Asimetrija v moči, ki je značilna za nasilni partnerski odnos, se z nosečnostjo še poveča, hkrati s tem pa tudi ogroženost. Zaradi lastne varnosti in varnosti otroka manjkrat prijavljajo nasilje, da po prijavi ne bi bilo še huje. Raziskave, ki so imele za vzorec ženske iz bolnišnic in porodnišnic, kažejo, da je nosečnost čas, ko se tveganje za nasilje (fizično, spolno, psihično in ekonomsko) poveča. Za nekatere ženske žal velja, da je prav nosečnost čas, ko prvič pride do nasilja s strani partnerja. Za nekatere pa je nosečnost posledica nasilja, saj je do nosečnosti prišlo zaradi posilstva s strani partnerjev.

Najbolj ogrožajoče za ženske, še posebno med nosečnostjo, je fizično nasilje. Raziskave kažejo, da je v povprečju od ¼ do ½ žensk – žrtev fizičnega nasilja, doživelo tudi brce in udarce v trebuh, kar je zelo nevarno tako za žensko kot tudi za otroka. Po podatkih Združenih narodov iz leta 2000, je mogoče trditi, da je v svetu vsaka tretja ženska žrtev nasilja v družini in vsaka četrta med nosečnostjo. Več kot 90% žensk, žrtev nasilja med nosečnostjo, je doživelo nasilje s strani biološkega očeta otroka, ki so ga nosile.

V zadnjih desetletjih, predvsem v razvitih državah, se problematiki nasilja nad ženskami med nosečnostjo namenja vse več multiprofesionalne strokovne pozornosti: v zdravstvu, socialnem varstvu, izobraževanju, nevladnih organizacijah … Raziskave so namreč pokazale, da je nasilje nad ženskami (posebno v času nosečnosti) nedvoumno povezano tudi z njihovim reproduktivnim zdravjem ter zdravjem otrok.

Zato je zelo pomembno, da o tem problemu ozaveščamo tako strokovno kot širšo javnost, saj o tem vidiku nasilja nad ženskami premalo vemo in premalo govorimo. Ženske, ki med nosečnostjo prihajajo v ginekološke ambulante, k osebnim zdravnikom in v druge zdravstvene ustanove, bi morale s strani zdravnic in zdravnikov ter zaposlenih v zdravstveni in babiški negi dobiti informacije o nedopustnosti in škodljivosti nasilja ter ustrezne informacije o tem, kdo jim lahko pomaga ter jih zaščiti pred nasiljem. Najlažje in najhitreje lahko ženskam, ki doživljajo nasilje (med nosečnostjo) pomagajo prav v zdravstvu.

Prepoznavanju nasilja nad ženskami ter učinkovitemu ukrepanju, ko se v zdravstvu z njim soočimo, je namenjen letošnji strokovni posvet Nasilje nad ženskami med nosečnostjo.

Več informacij:
Irena Špela Cvetežar 031 380 553                                                                     Monika Ažman, predsednica Zbornice - Zveze