Izjava za javnost ob mednarodnem dnevu medicinskih sester in babic

ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE - ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV
MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE
Ob železnici 30 A, 1000 Ljubljana
Tel: 01 544 54 80, e-pošta: tajnistvo@zbornica-zveza.si

Ljubljana, 14. maj 2018

Bolnih ljudi bolni zaposleni ne morejo negovati in zdraviti

Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester se je zaključil 16. simpozij zdravstvene in babiške nege

Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester, ki ga obeležujemo 12. maja, je Zbornica – Zveza organizirala 16. simpozij zdravstvene in babiške nege, ki je potekal pod geslom Zdravje je človekova pravica. Na simpoziju so bili med drugim predstavljeni rezultati prve slovenske raziskave o obremenjenosti, tveganjih in škodljivih vplivih na delovnih mestih zaposlenih v zdravstveni in babiški negi v zdravstvenem in socialnem varstvu, ki jo je v obdobju 2015–2017 v sodelovanju  s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa UKC-ja Ljubljana izvedel Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Na večerni slovesnosti je Zbornica – Zveza podelila tudi najvišja priznanja zlati znak in nagrado Angele Boškin za življenjsko delo.

Slovenske medicinske sestre in babice so tako kot milijoni medicinskih sester in babic po vsem svetu glasne zagovornice enake dostopnosti do zdravstvene oskrbe za vse, ki jo potrebujejo. Svoje poslanstvo pa lahko izvajajo le, če imajo zagotovljene ustrezne delovne pogoje in za opravljeno delo prejmejo ustrezno plačilo. »V svojih delovnih okoljih se medicinske sestre in babice dnevno srečujemo s stiskami pacientov, ki se borijo za svoje pravice do socialne varnosti, ko velikokrat povsem po naključju ugotovimo, da pacienti, ki so nam zaupani v oskrbo, nimajo zagotovljenih osnovnih življenjskih pogojev, primernega doma, strehe nad glavo, tople vode in hrane za vse dni v mesecu od ene do druge prenizke pokojnine in minimalnega osebnega dohodka. Vse to pušča sledi prav na zdravju, ki ni le odsotnost bolezni, temveč tudi duševno, telesno, čustveno in socialno blagostanje,« je v uvodnem nagovoru povedala Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze.

Bolnih ljudi bolni zaposleni ne morejo negovati in zdraviti
Področje zdravstvene in babiške nege ter oskrbe se sooča z veliko kadrovsko podhranjenostjo in s slabimi pogoji dela, kar vodi v stres in izgorelost ter v vse pogostejše bolniške odsotnosti zaposlenih. Poleg tega pa imajo take razmere lahko neugodne posledice tudi na izide obravnave pri pacientih. V Sloveniji doslej nismo imeli ocene obremenitev, tveganj in škodljivih vplivov za delovna mesta medicinskih sester, babic, zdravstvenih tehnikov in bolničarjev, čeprav zdravstveno in socialno varstvo po vseh raziskavah sodi med najbolj tvegana področja dela. Zato je Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa UKC-ja Ljubljana med letoma 2015 in 2017 izvedel prvo tovrstno raziskavo pri nas. Zajela je več kot 26.000 medicinskih sester, ki so kadarkoli delale med letoma 1991 in 2015. Namen raziskave je predstavila Jelka Mlakar, nekdanja predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije in pravi takole:

»Doslej v Sloveniji nismo imeli kompleksne študije niti obremenitev, tveganj, niti obolevnosti in izgorelosti medicinskih sester. Imeli smo zgolj empirične izkušnje ali kakšne presečne študije v okviru diplomskih nalog, ne pa tudi resne raziskave. Imamo šibek management, ki daje prednost ekonomskim učinkom, ne pa kakovostnemu in varnemu zagotavljanju storitev in še manj skrbi za zdravje in varnost zaposlenih. Vsled tega imamo mnogo škodljivih vplivov na delovnih mestih, ki pomembno prispevajo k obolevnosti in izčrpanosti zaposlenih. Ključen problem je tudi, da zaposleni pred sebe postavljajo pacienta, delodajalca, nase pa pozabljajo.«

»Ključno je, da vsi deležniki – od zdravstvenih zavodov do strokovnjakov medicine dela, prometa in športa, strokovnjakov na področju varstva pri delu, sindikalnih predstavnikov in managementa do politike in države – pristopimo k sistemskim rešitvam, ki bodo obvladovale sistem zagotavljanja boljših, varnejših in bolj zdravih delovnih pogojev, saj bolnih ljudi bolni zaposleni ne morejo negovati in zdraviti,« je dodala Mlakarjeva.

Zdravje medicinskih sester v Sloveniji
Medicinske sestre pri nas zaradi obremenitev na delovnem mestu ne umirajo prej kot splošna populacija, so pa za 20 odstotkov pogosteje kot splošna populacija bolniško odsotne, predvsem zaradi poškodb in nosečnosti, ki je zaradi delovnih obremenitev lahko visoko rizična. Veliko poškodb je posledica padcev, spotikov in zdrsov na delovnem mestu, zato bi morale medicinske sestre sodelovati že pri sami gradnji zdravstvenih objektov. Pogosteje od splošne slovenske populacije so tudi hospitalizirane. Medicinske sestre so na delovnem mestu poleg fizičnih deležne tudi psihičnih obremenitev.

»Ena od psihičnih obremenitev je tudi nasilje na delovnem mestu, čemur je namenjene premalo pozornosti. Nasilje na delovnem mestu ni samo nasilje med delavci ali pacientom, ki se spravi nad medicinsko sestro, ampak tudi nasilje svojcev pacientov. O tem se bojimo govoriti, zdi se nam, da je nasilje na delovnem mestu pri zdravstvenih delavcih nekaj, kar pride zraven k njihovemu poklicu. A o tem je treba spregovoriti in zahtevati varovanje lastnega zdravja,« je poudarila prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. »Medicinske sestre so fizično in psihično izčrpane. Obremenitve izhajajo tudi iz organizacije delovnega časa medicinskih sester, saj 12-urni delovniki in nočno delo škodujejo njihovemu zdravju.«

Udeleženke in udeleženci simpozija so med drugim prisluhnili tudi varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer, ki je spregovorila o tem, da je pravica do zdravstvenega varstva človekova pravica, in doc. dr. Vesni Vuk Godina, ki je predstavila družbeno-kulturne vidike zdravja. Izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, znanstvena svetnica, je izpostavila odnos do znanja v zdravstveni negi kot odziv na zagotavljanje zdravja v družbi, Anna Verwaal, medicinska sestra in obporodna svetovalka, pa je spregovorila o rojstvu kot potovanju, ki nas zaznamuje in oblikuje naše življenje.

Podelitev zlatih znakov in priznanja Angele Boškin za življenjsko delo
Na večerni slovesnosti, s katero je Zbornica – Zveza obeležila mednarodna dneva babic in medicinskih sester, ki ju praznujemo 5. in 12. maja, so bila podeljena najvišja priznanja Zbornice – Zveze. Zlate znake so prejeli: Robertina Benkovič, Igor Crnić, doc. dr. Ema Dornik, mag. Jožica Eder, Marija Kohek, Dragica Milavec, Marica Parapot, Mateja Stare, Petra Štigl in Tanja Žontar. Prejemnica letošnjega priznanja Angele Boškin za življenjsko delo je Veronika Pretnar Kunstek.

V Zbornici – Zvezi se ob prazniku medicinskih sester in babic zahvaljujejo pacientom in njihovim svojcem za zaupanje in podporo zaposlenim v zdravstveni in babiški negi. Za strokovno in predano delo ter za sodelovanje in zaupanje pa se zahvaljujejo tudi vsem sodelavcem v zdravstvenem timu, saj lahko le skupaj nudijo kakovostno in varno zdravstveno obravnavo vsem, ki jo potrebujejo.


Več o Zbornici – Zvezi
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) je strokovno, nevladno in nepridobitno združenje v Republiki Sloveniji, ki združuje več kot 15.000 članic in članov – medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Povezujejo se v organizacijo, ki šteje 11 regijskih strokovnih društev ter strokovno deluje v 31 strokovnih sekcijah.

Zbornica – Zveza je enovito strokovno in reprezentativno telo izvajalcev zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki si prizadeva zagotavljati sodobno, kakovostno ter varno zdravstveno in babiško nego za vse prebivalce Republike Slovenije ter ščititi strokovne interese članic in članov.

Dodatne informacije
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Ob železnici 30a
1000 Ljubljana

Tel: 01/544 5480
E-naslov: tajnistvo@zbornica-zveza.si